Glavno mesto Madžarske, Budimpešto sem prvič obiskal leta 1994, drugič pa leta 2011. Dobro se spominjam okolice njihovega parlamenta. Leta 1994 je bila posejana s kipi komunističnih voditeljev nekdanje Sovjetske zveze in seveda Madžarske, da o Marxu, Engelsu in Leninu niti ne govorim. Leta 2011 pa je bilo vse drugače, o kipih komunističnih voditeljev ni bilo ne duha ne sluha, povsod le kipi njihovih pesnikov, pisateljev in upornikov proti komunizmu. Seveda sem zavil v prvo pisarno namenjeno turističnim informacijam in povprašal, kjer so kipi, ki so bili leta 1994 v okolici njihovega parlamenta. Prijazna uslužbenka mi je takoj povedala, da so kipe komunizma odstranili iz Budimpešte, da pa jih lahko za 15 evrov vidim v parku oddaljenem 20 kilometrov iz Budimpešte.
Nekaj podobnega so storile praktično vse države nekdanjega komunizma razen Slovenije. Le v Sloveniji se še vedno klanjamo zločincem nekdanjega komunizma tipa Tito, in njihove kipe razglašamo za kulturno dediščino. Sploh pa se z njim še danes poistovetijo pripadniki političnih strank levega političnega pola.
Toda vrnimo se k aktualnim dogodkom. Miroslav Pačnik, je kar nekaj časa žagal in odžagal glavo kipa zločinca Tita v Velenju. Kar se mene tiče je opravil nalogo, ki je ni opravila država Slovenija, pa bi jo že zdavnaj morala. Toda očitno mu grozi večletna zaporna kazen. Povsem nerazumljivo.
| Le v Sloveniji se še vedno klanjamo zločincem nekdanjega komunizma tipa Tito, in njihove kipe razglašamo za kulturno dediščino. |
V tem smislu so vrednote Slovenije očitno napačne. Poglejmo še en primer, ki to potrjuje. Leta 2016 je Naveed Jamal Sajjadi, v Krškem, dobesedno zaklal mladega policista Damirja Golobiča, ki mu je želel pomagati. Tudi s pomočjo spletnih iskalnikov boste še danes težko našli njegovo pravo ime in priimek. Umrl je torej mlad policist, ki je opravljal svoje naloge. Policija takrat imena in priimka zločinca ni objavila, zapisali so le, da je policista umoril, »nemški državljan«. To so nekritično povzeli vsi mediji, tudi Slovenske novice. Praktično nihče pa ni poročal o tem, da je bil »nemški državljan« islamskega porekla. Že takrat sem kot poslanec DZ spraševal notranje ministrstvo zakaj skrivajo ime in priimek, sploh pa poreklo zločinca. Odgovora, vsaj resnega, seveda nisem prejel.
Kaj pa primer Miroslava Pačnika. Slovenske novice seveda ne poročajo o neznancu, ki je obglavil kip zločinca Tita v Velenju. Niti se ne sklicujejo na varstvo osebnih podatkov. Naravnost zapišejo, da je to storil Miroslav Pačnik, ter seveda dodajo, da naj bi bil to sosed Janeza Janše. Ne vem ali je res njegov sosed ali ne, toda Janša s tem nima nobene zveze. Povsem upravičeno sklepam, da so podatke tako ali drugače dobili od policije.
Tak zapis je več kot jasen in ima veliko sporočilno vrednost. Na eni strani gre za ščitenje lika in dela islamskega zločinca, ki je dobesedno zaklal mladega policista, na drugi strani pa gre pri takem poročanju seveda za kriminaliziranje Miroslava Pačnika, ki je naredil nekaj, kar bi tako ali tako morala narediti država, seveda pa je Janez Janša, če je sploh njegov sosed, priročna politična tarča, ki je Slovenske novice pač ne morejo zgrešiti.
Če se bo Slovenija resno spustila v kazenski pregon Miroslava Pačnika, sploh pa če ga bo zaradi obglavljenja kipa zločinca Tita obsodila, bo to še eden od mnogih jasnih signalov Evropi, kam Slovenija sploh sodi. Na ravni EU je bilo že zdavnaj odločeno, da je komunizem, ki ga pooseblja tudi kip zločinca Tita, ena od treh zločinskih ideologij 20 stoletja in da se države članice preprosto morajo distancirati ne le od fašizma in nacizma ampak tudi od komunizma.
Eventualni sodni postopek zoper Miroslava Pačnika, sploh pa njegova mogoča obsodba v Sloveniji za to dejanje, bo tako ali tako padel najmanj na ESČP.