V začetku maja smo se volilci odpravili na referendum o izjemnih pokojninah peščici umetnikov, nekateri med njimi umetniki sploh niso. Razkazovanje nosečniškega trebuha, prekritega s slovensko zastavo in izrezanim simbolom ali pa dojenje psa, zame pač ni umetnost. Volilci smo takrat, že sprejet zakon o izjemnih pokojninah zavrnili in zakon v praski, po volji volilcev, ni stopil v veljavo. V »Golobnjaku« so pač tako dobili »košarico« ljudstva.
Niti dva meseca nista minila in že smo bili na pragu dveh novih referendumov. V prvem naj bi volilci odločali o tem ali bomo izdatke za obrambo močno povečali, v drugem pa naj bi odločali o tem ali naj Slovenija izstopi iz NATO pakta ali ne. Za osvežitev spomina naj navedem da smo 23. 03. 2003 v Sloveniji na referendumu že odločali o vstopu v NATO in volilci smo z več kot 66 odstotki odločili, da v NATO vstopimo. Vsako tako zavezništvo, sploh pa vojaško zavezništvo, ki jamči teritorialno celovitost Slovenije, seveda nekaj stane. In tu Slovenija že vse od vstopa v NATO, sploh pa po letu 2014, ne izpolnjuje svojih zavez sploh pa ne tiste, da bomo za obrambo dali dva odstotka bruto družbenega proizvoda države.
Toda v čem je razlika med končanim referendumom o izjemnih pokojninah peščici kulturnikov in napovedanima, nato preklicanima referendumoma o obrambnih izdatkih in članstvu v NATO? Bistvena razlika med referendumom o izjemnih pokojninah in napovedanima a preklicanima referendumoma o obrambnih izdatkih in članstvu v NATO je v tem, da je bil referendum o izjemnih pokojninah zakonodajni referendum, kar pomeni, da je odločilo ljudstvo, napovedana in nato preklicana referenduma o obrambnih izdatkih in članstvu v NATO pa bi bila posvetovalna referenduma in za dejansko odločanje v DZ ne bi bila obvezujoča. Naj poenostavim. Na referendumu o izjemnih pokojninah smo dokončno odločili volilci, na napovedanih in preklicanih referendumih o obrambnih izdatkih in članstvu v NATO, pa sploh ne bi odločali volilci, ampak bi dokončno odločali poslanci, lahko tudi drugače kot volilci.
Ob tem so zanimivi še nekateri podatki. Referendum o izjemnih pokojninah na katerem smo o veljavnosti zakona dokončno odločili volilci, zakon smo zavrnili, je predlagala opozicija. Iz koalicijskih vrst pa smo bili deležni pozivov k bojkotu referenduma, češ da gre za opozicijsko zaroto proti peščici umetnikov, ki bo davkoplačevalce stala skoraj sedem milijonov evrov.
| Na referendumu o izjemnih pokojninah smo dokončno odločili volilci, na napovedanih in preklicanih referendumih o obrambnih izdatkih in članstvu v NATO, pa sploh ne bi odločali volilci, ampak bi dokončno odločali poslanci, lahko tudi drugače kot volilci. |
Toda tudi napovedana in nato preklicana referenduma o obrambnih izdatkih in članstvu v NATO bi stala prav. Je pa zanimivo, da sta referendum o obrambnih izdatkih napovedali koalicijski stranki Levica in SD, referendum o članstvu v NATO pa kar sam šef »Golobnjaka«.
V normalnih političnih razmerah koalicija običajno nastopa enotno in nobena koalicijska stranka običajno ne izstopa s svojimi odločitvami. Toda to se v tem primeru ni zgodilo, do razdora je prišlo v koaliciji in normalno bi bilo, da ob tako pomembnih vprašanjih koalicija pač razpade in razpišejo se nove voliltve. Toda to se pri nas seveda ne bo zgodilo. Levica in SD bosta še naprej vpili, da sta proti povišanju obrambnih izdatkov, Levica sama pa, da je tudi za izstop iz NATA, obe pa bosta ostali koalicijski stranki in koalicija pač ne bo razpadla.
Se sprašujete zakaj? Najboljši odgovor na to vprašanje je dal dr. Žiga Turk, ko je zapisal: »V koaliciji so tri stranke s posebnimi potrebami. Prva ima posebno potrebo po Venezueli, druga po Protiimperialistični fronti, tretja pa po denarju in prvih dveh«. Jasno pa je le to, da se v »Golobnjaku« referendumsko igrajo z varnostjo vseh nas.