DOSEŽKI »GOLOBNJAKA« – 8. DEL
V preteklih dneh je bilo obilo dosežkov »Golobnjaka«, zato sem kar pred dilemo o katerih sploh naj pišem. Toda ne morem mimo dejstva, da je samo stranka Svoboda, pod vodstvom vrhovnega šefa »Golobnjaka«, ki menda opravlja naloge predsednika naše vlade, izgubila že pet ministrov (Bobnarjeva, Loredan, Šinko, Brežan, Hovnikova). To pa ne velja niti za Levico, niti za SD, ki sodelujeta v »Golobnjaku«, a se hkrati ponižno zavedata moči (število glasov v DZ), ki jih ima šef »Golobnjaka« s svojo Svobodo. Pa saj nismo od včeraj, je rekel nekdo v neki reklami, da nebi znali šteti do 46, kar je večina v DZ. No, Zoran Jankovič leta 2011, pač ni znal šteti do 46, zato je odletel iz DZ. Vrhovni šef »Golobnjaka« lahko kadarkoli odslovi SD ali Levico, pa bo imel še vedno večino v DZ. Še več, teoretično lahko odslovi celo obe stranki.
Sam ima 41 glasov, dodajmo še dva glasova manjšincev, ki sta in bosta, povsem razumljivo, vedno sodelovala s katerokoli vlado. Na tej točki lahko vlada z manjšinsko podporo v DZ, lahko pa kadarkoli za posamezna glasovanja »kupi« tri poslance Levice ali SD, morda celo NSI, poslanci SDS v tem kontekstu ne pridejo v poštev, toliko pač že poznam razmere. Podobno se je v preteklosti že dogajalo. Toda ta scenarij ni verjeten, saj bodo vsaj v SD dovolj »pridni«, da kaj takega ne bo potrebno.
Je pa zanimivo dejstvo, da se je v tem mandatu poslovilo že pet ministrov iz kvote Svobode in nihče iz vrst Levice ali SD. Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da je ljudstvo na volitvah na smetišče zgodovine poslalo Alenko Bratušek in Marjana Šarca, ki pa sedaj vodita kar štiri ministrstva. Tako stanje za tujce seveda ni razumljivo, za poznavalce razmer v Sloveniji pa je to še kako razumljivo.
Odgovor na to vprašanje se nahaja v tako imenovanih novih obrazih in političnih strankah za enkratno uporabo. Našim volilcem je pač očitno mogoče vedno in znova prodati mačka v žaklju. Na levi politični strani je pač tako, da si danes tu, jutri si tam, pojutrišnjem pa si spet drugod, vedno pa si nov obraz, to velja tudi za vrhovnega šefa »Golobnjaka«, ki je bil leta 2022 menda nov obraz, v resnici pa je bil recikliran, že v štirih političnih strankah.
Seveda se sprašujete kakšna je razlika med starimi in etabliranimi političnimi strankami, kakršna je SDS ali NSI, pa tudi SD, in tistimi, ki pred volitvami nastanejo kot goba po dežju, na naslednjih volitvah pa jih ni več. Pri etabliranih političnih strankah je vse utečeno in v naprej predvidljivo, kar še posebej velja za SDS. Vsi se med seboj poznajo, jasni so politični programi in v naprej je več ali manj jasno, kdo bo zasedel kak ministrski položaj v primeru sestavljanja vlade. Temu pač ni tako v primeru političnih strank za enkratno uporabo, to se lepo vidi v Svobodi, pred tem pa v političnih strankah za enkratno uporabo, na katere smo že kar pozabili, zato naj spomnim na Pozitivno Slovenijo (Jankovič), Državljansko listo (Virant), SMC (Cerar), SAB (Bratuškova) in LMŠ (Šarec).
Če nekoliko poenostavim bi lahko te politične stranke za enkratno uporabo, primerjal s skupino ljudi, ki pride na železniško postajo, tam se pojavi nek nov obraz in čakajoče na vlak povabi na izlet v določen kraj. Nov obraz jasno pove, da bo on vodja izleta, da imajo prednost tisti, ki so proti Janezu Janši in da bo na izlet vzel 88 potnikov. Seveda se ti ljudje med seboj sploh ne poznajo, pogosto nimajo pojma o politiki, skupno jim je le eno, vsi so proti Janši. Nov obraz seveda potem pove še to, da rabi kandidate za ministre, pri čemer se ne javijo tisti, ki bi bili ministrsko funkcijo sposobni opravljati, ampak tisti ki si to želijo.
V takih razmerah nato nastane neka poslanska skupina, sedaj Svoboda, kjer nihče ne pozna nikogar, nekateri še govoriti ne znajo dobro, so pa med njimi egoti, ki na tak ali drugačen način izstopajo in ob prvih problemih pač odhajajo v politične stranke, za katere ocenijo, da bodo na naslednjih volitvah prišle v DZ. Pogosto pa se še pred volitvami pridružijo kakemu novemu obrazu. Podobno je z ministrsko ekipo. Praviloma položaje zasedejo tisti, ki ministri želijo biti in ne tisti, ki bi ministrske naloge bili sposobni opravljati. Se vam zdi to normalno? Meni ne. Zato imamo tako stanje kakršnega pač imamo.
Nobene resne reforme, višanje davkov, nižanje plač, nižanje socialnih transferjev in posledično pokojnin, to je pač rezultat nesposobnih ekip novih obrazov. Se nadaljuje.