V nadaljevanju objavljam nagovor kolegice Eve Irgl ob podelitvi diamantnega priznanja SDS, ki mi je bilo podeljeno 18 02 2023 v Mariboru, ter moj nagovor udeležencem prireditve.
Nagovor voditeljice Eve Irgl, dolgoletne poslanke SDS:
»Najvišje priznanje Slovenske demokratske stranke je diamantni znak. Prejme ga član, ki je s svojimi dolgoletnimi prizadevanji, delovanjem ter osebnim ugledom doma in v tujini odločilno prispeval k izjemnim dosežkom na področju razvoja demokratičnih procesov, k uveljavljanju temeljnih vrednot programa SDS ter s tem h krepitvi stranke kot celote. Diamantni znak SDS za leto 2022 je prejel dr. Vinko Gorenak.
Dr. Vinko Gorenak se je v svoji dolgi in bogati karieri dokazal na številnih področjih. Po končani Pedagoški gimnaziji in akademiji v Celju, se je zaposlil v Kadetski šoli za miličnike v Tacnu, istočasno pa ob delu študiral in diplomiral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Nekaj let je nato služboval z različnimi zadolžitvami na Postaji milice v Celju, po letu 1990 pa na Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani.
Dvakrat, v Bajukovi vladi leta 2000 in v prvi Janševi vladi leta 2004, je bil državni sekretar na MNZ. Leta 2012, v drugi Janševi vladi je bil imenovan za ministra za notranje zadeve, dvakrat, skupaj šest let, pa je bil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše. Hkrati se je posvečal pedagoškemu delu, magistriral, doktoriral ter bil leta 2009 izvoljen v naziv izrednega profesorja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Tri mandate je bil poslanec SDS v Državnem zboru, poleg tega je bil več mandatov izvoljeni član Izvršilnega odbora SDS in član Strokovnega sveta SDS, kjer je v različnih sestavah pokrival področje pravosodja, notranjih zadev in javne uprave. Dva mandata je bil predsednik nato pa podpredsednik v matičnem odboru SDS Šmarje pri Jelšah in dva mandata svetnik v občinskem svetu.
Dr. Vinko Gorenak v vseh pogledih izjemna osebnost. Pri njem je treba najprej poudariti nadpovprečno delavnost, zavzetost in vnemo. Ko naštejemo vse funkcije in zadolžitve, ki jih je opravljal, se vprašamo, ali ima njegov dan morda več kot 24 ur?
Vseskozi dela v nekakšnem zaletu, z zagnanostjo in izjemnim veseljem. Vse ga zanima. Je odličen in odločen analitik političnih razmer, brez dlake na jeziku jih komentira in stvari poimenuje s pravim imenom. Svoja opažanja in mnenja deli na družbenih omrežjih in na svojem blogu, je zaželen sogovornik v televizijskih pogovornih oddajah ter pogosto povabljen h komentiranju aktualnih političnih zadev.
Ima široko teoretično in praktično znanje, ki si ga je nabiral vsa leta v različnih službah in funkcijah ter skozi izobraževanje in pedagoško delo. Njegovo mnenje šteje. Je merodajno. Ne le v strankarskih krogih, temveč v širšem političnem prostoru. V svojih iskrivih mislih je pronicljiv, s svojim poštenjem, duhovitostjo, humorjem in dobrim zgledom je vzor pokončnega in pogumnega borca za stvar, torej za vse, kar je prav in pravično.
Ko smo dr. Vinku Gorenaku sporočili, da je letošnji dobitnik diamantnega znaka SDS za leto 2022, nekaj dni od njega ni bilo nobenega odgovora. Kar je bilo nenavadno. Običajno namreč odgovor prileti v nekaj minutah, kadar je zelo zaseden v nekaj urah. Tokrat pa nič.
Potem je odgovor le prišel: »Sem malo v šoku«, je napisal. »Tega si po mojem nisem zaslužil«.
S tem se seveda ne moremo strinjati. Če je kdo, ki si to priznanje resnično zasluži, in to po vseh kriterijih, potem je to dr. Vinko Gorenak.
Iskrene čestitke«.
Moj zahvalni nagovor okoli 300 udeležencem slovesnosti:
»Spoštovane in spoštovani!
Dovolite mi, da se vam najprej zahvalim v imenu vseh nagrajencev, nato pa še v svojem imenu.
Ob neki priliki smo se pogovarjali, kdo sploh smo člani SDS? Mnogi med nas prihajalo, nekateri pa tudi odhajajo. Mnogi med nami so zelo aktivni in izpostavljeni člani, drugi so spet tihi podporniki ali plačniki članarine, ki se ne izpostavljajo. In kaj nam je torej skupnega? Delimo si vrednote SDS, vsem nam pa je skupno tudi to, da smo v SDS povsem prostovoljno. Nihče nas v to ne sili. Zato je tudi prav, da vsako leto s priznanji nagradimo najbolj zaslužne med nami. Tako je tudi letos, nekateri smo priznanja prejeli danes in tukaj, še več pa je tistih, ki jih bodo prejeli na lokalni ravni. Lepa hvala v imenu vseh.
Diamantno priznanje ste mi podelili danes. Tam nekje okoli 10 takih priznanj je bilo podeljenih do sedaj. Sam sem mislil, da to priznanje dobiš, tam nekje proti koncu (s prstom pokažem v nebo)……saj veste kaj mislim. Sam mislim, da še nisem tam, zato sem bil ob tej novici precej presenečen.
SDS sem se pridružil 11. 09. 1999, po tem, ko so me odslovili iz policije. Do takrat sem sicer bil volilec, član pa nisem mogel biti, ker mi je to prepovedovala Ustava. No danes niti ne vem ali so me s tisto odslovitvijo iz policije kaznovali ali nagradili. Danes bi rekel, da so me nagradili, saj so mi s tem omogočili ne le članstvo v SDS ampak tudi aktivno politično udejstvovanje.
Do upokojitve leta 2018 sem bil trikrat državni sekretar, trikrat sem bil izvoljen v DZ, opravljal sem tudi naloge notranjega ministra. Nikoli v tem času nisem hodil v službo zaradi plače, ta je bila posledica službe. V službi sem užival. To pa je največ, kar si lahko želi posameznik.
Še nekaj pravijo. Iz pokoja ni več vrnitve, čaka te le še, saj vemo kaj….. Toda pri meni ni bilo tako, iz pokoja sem se leta 2020 vrnil v kabinet predsednika vlade Janeza Janše.
Težki časi so to bili, pa ne le zaradi COVID19. Zame je bila večji problem koalicija. Vsi vemo, da lahko vladaš če imaš 46 glasov. Mi pa smo jih imeli več kot leto dni, le 38 glasov. A kljub temu smo vladali in sprejemali zakone, imenovali ustavne sodnike in še kaj, s 46 glasovi. Kako boste rekli? Ja veliko je bilo treba delati in z Danijelom Krivcem sva to nekako zvozila. Tudi pri tem delu sem užival.
Danes sem že drugič v pokoju, torej tam od koder ni vrnitve…… Toda predsednik, ČE BOŠ, se opravičujem napako sem naredil, KO BOŠ sestavljal novo vlado in ČE me boš potreboval, SE BOM SPET VRNIL IZ PENZIJE.
LEPA HVALA VSEM«.
Opomba avtorja: Podelitev najvišjega priznanja SDS me je resnično presenetila, da ne rečem šokirala. Ko sem stal na odru, ko je kolegica Eva Irgl brala obrazložitev, so se mi tresle roke, to je bilo vidno tudi na posnetku. Kar nekajkrat sem pomislil, da bom izgubil tla pod nogami in bom padel. Mogoče je kdo mislil, da sem neozdravljivo bolan, da imam Alzheimerjevo bolezen, a naj vas potolažim, z mojim zdravjem je vse v redu.
Ta “diamant” pa ostaja odprt še za kakšen dodaten brusni rez, da se bo še bolj svetil