O policiji nekoliko drugače

Vsi tisti, ki tako ali drugače spremljajo naše dominantne, seveda večinsko levosučne medije, ter njihovo poročanje o stanju v policiji, bi lahko še kako skrbelo. Od političnega podrejanja policije, do napovedane zamenjave vseh policijskih šefov, do lokalne ravni, do strahotnega policijskega nasilja nad mirnimi demonstranti, do praktično ukinitve Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in še kaj bi se našlo. Toda realna situacija seveda sploh ni taka.

Nacionalni preiskovalni urad

Nacionalni preiskovalni urad je leta 2010 ustanovila takratna ministrica Katarina Kresal. V javnosti vse lepo in prav, dejansko pa je takrat šlo za politično podrejanje policije. A dominantni mediji tega seveda niso zaznali in o tem niso poročali. Zakonsko gledano je NPU takrat deloval “pri kriminalistični policiji”, ki je zanj “zagotavljala materialne pogoje”, odgovoren pa je bil “preko generalnega direktorja policije” (kaj to pomeni ni vedel nihče), ministrici. Takratnega šefa kriminalistične policije Aleksandra Jevška, danes župana Murske Sobote, to sploh ni motilo. Najpomembnejši del kriminalistične policije je v praksi bil odgovoren “preko (beri mimo) njega” notranji ministrici. On je torej igral vlogo poštarja v smislu poročanja ministrici.  Tako stanje sem že leta 2012 v smislu spremembe zakona odpravil jaz, NPU je postal del kriminalistične policije, ki je postal odgovoren šefu kriminalistov in generalnemu direktorju policije in ne več ministru. Res pa je, da smo zadržali poseben postopek imenovanja šefa NPU in na nek način nismo posegli v zakonska določila, po katerih je bil NPU neke vrste “samopostrežna trgovina”, ki je obravnaval to kar je hotel, kar pa ni hotel, pač ni obravnaval. To dvoje pa je s sedanjo zakonsko spremembo odpravil minister Aleš Hojs. Nobenega razloga za politično vpitje torej.

Zamenjave policijskih šefov do lokalnega nivoja

Ja pa ja. To seveda sploh ni res. Dosedanje stanje policijskih šefov na regionalni in lokalni ravni je bilo tako, da jih praktično ni bilo mogoče zamenjati. Naj opozorim na izobrazbo policistov pred leti in danes. Če sem bil leta 1983 na nivoju regijske policije v Celju edini, ki je imel zaključeno fakulteto, danes temu sploh ni več tako. Vsi čisto navadni policisti imajo zaključeno (ali priznano) višješolsko izobrazbo, ogromno med njimi pa ima fakultetno izobrazbo ali celo magistrsko izobrazbo, a še vedno so policisti, ki jih vsakodnevno srečujete na cesti. Njihovi šefi na lokalni in regionalni ravni pa so bili do sedanje spremembe zakona “nedotakljivi”. Le zakaj imajo ravnatelji osnovnih šol, vodje vrtcev, direktorji lokalnih zdravstvenih zavodov, centrov za socialno delo, domov za ostarele in še bi lahko naštevali, tako imenovani mandat, običajno za štiri leta, nato pa se morajo ponovno prijaviti za zasedbo istega delovnega mesta? V čem je torej razlika do lokalnih ali regionalnih policijskih šefov? Tudi ti bodo sedaj na mandatu in ne več na večnem delovnem mestu. Zakaj se nebi dokazovali v konkurenci in če so dobri naj pač ostanejo, če niso pač ne.

Organizacijska klima v policiji

Policija že vrsto let s pomočjo zunanjih in neodvisnih institucij meri organizacijsko klimo. Običajno na dve leti. Če spremljate naše levosučne medije, bi zmotno zaključili, da je ta prav katastrofalna. Tu in tam se pojavijo celo zapisi, kako bodo policisti, ki varujejo nasilne demonstracije, odložili opremo in se pridružili demonstrantom. Toda realnost je seveda povsem drugačna. Leta 2012 sem se v vlogi notranjega ministra še kako boril za njihove plače sploh pa za njihovo opremo, a varčevanje na nivoju države mi je to onemogočalo. Policija ima okoli 2000 vozil. Če ste danes nekoliko bolj pozorni in iščete na cesti modro bela policijska vozila, boste težko naleteli na kako tako vozilo, vsa so namreč rumeno, modro bela. To pomeni, da so kupljena po letu 2015. Policija ima torej res bistveno boljšo opremo kot pred leti. Tudi njihove plače so se v zadnjih letih povečale tudi za 40 odstotkov ali več. Nič čudnega torej, da je organizacijska klima v policiji iz leta v leto boljša, kar lahko vidite na spodnjem grafu.

  2013 2015 2017 2019 2021
Ocena vsebine dela 3,47 3,59 3,63 3,71 3,77
Samostojnost pri delu 3,56 3,63 3,36 3,73 3,76
Plača in ugodnosti 2,29 2,48 2,77 2,82 2,96
Vodenje in organiziranje dela 3,47 3,56 3,46 3,72 3,77
Medsebojni odnosi 3,55 3,62 3,65 3,75 3,79
Delovne razmere 2,91 3,01 3,20 3,35 3,54
Integriteta vodje 3,47 3,57 3,57 3,75 3,80
Skrb vodje za razvoj zaposlenih 2,86 3,01 3,03 3,20 3,28
Družbena odgovornost vodje 3,14 3,22 3,27 3,43 3,49
Spoštovanje raznolikosti / / / / 3,60
Povprečje 3,19 3,30 3,33 3,49 3,57

Vir: https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/111635-pet-merjenj-organizacijske-klime-v-policiji-pokazalo-trend-izboljsav-porocilo

Stanje v slovenski policiji je torej povsem drugačno, kot ga prikazujejo dominantni levosučni mediji. Naj pa vas ne moti občasno oglašanje njihovih dveh sindikatov. V tem primeru ne gre za policijska sindikata, ki bi si prizadevala za pravice policistov, dejansko gre za dva sindikata, ki pač podpirata levo politično opcijo, za policiste pa jim je seveda bolj malo mar.

3 komentarji

  1. Prav nič ne prepričajo tisti politično jasno profilirani politiki in politično jasno profilirani policijski sindikalisti, ki se trenutno bučno in hrupno borijo proti domnevni politizaciji policije, na svojih predvolilnih kongresih in spremljevalnih seansah pa glasno napovedujejo po svojem ponovnem prihodu na oblast nove kadrovske zamenjave, čistke in “upokojitve” v imenu “normalizacije” po njihovih subjektivnih ideoloških in političnih standardih.
    Prav nič me ne prepričajo domnevno neodvisni policijski sindikalisti (razdeljeni in razcepljeni celo v dva konkurenčna policijska sindikata), ki vselej zvesto in hrupno služijo enim in istim političnim ter ideološkim interesom ter enim in istim ideološkim ter političnim ciljem strank oblastiželjne levičarske opozicije.
    Prav nič me ne prepričajo domnevno neodvisni državni tožilci in policisti s privilegiranci iz NPU vred, ki so z odprtimi očmi spali in vsem mednarodnim ter domačim pravnim normam navkljub gluho in slepo asistirali iranskemu pranju milijarde dolarjev skozi naš mafijski državni bančni sistem, upravljan in voden s strani politično-kriminalnega podzemlja “vzporedne/ugrabljene/globoke države”, kakor je veljavno ugotovila in z dejstvi utemeljila parlamentarna preiskovalna komisija ter nazorno popisal v svoji najnovejši finančno forenzični in družbeni monografiji dr. Rado Pezdir.
    Nihče v sodobni demokratični državi ustrezno izobraženih in kompetentnih ljudi ne bi smel opravljati javne funkcije dlje od dveh polnih mandatov, Vsak nadaljnji mandat namreč omogoča vse večjo odtujenost, samopašnost, koruptivnost, nepotizem in klientelizem “večnega funkcionarja”, zmanjšuje nujno odprto možnost zdrave konkurence kompetentnih posameznikov za vodstvene in vodilne funkcije ter ovira družbeni razvoj v smeri pogubne statičnosti, nespremenljivosti in predvsem domnevne nedotakljivosti vodilnih funkcionarjev. Od tam dalje se “kult osebnosti” in “kult nenadomestljivosti” vsiljuje kar sam po sebi, njegova posledica pa je vse bolj “kastno” stratificirana družba, vse manj demokratična in socialno prehodna v vse smeri ter vse bolj blizu vsakršni diktaturi in vsakršnim samodržcem fašistične, nacistične in komunistične baže.

  2. Spoštovani dr. Vinko Gorenak – zopet ODLIČNO!
    Kapo dol:
    -ministru Alešu Hojsu;
    -generalnemu direktorju dr. Antonu Olaju;
    -Vam dr. Vinko Gorenak (ker ste sanirali zadeve, ki jih je zavozila Katarina Kresal in še MNOGO
    TEGA)
    Vsa čast tistim policistom, ki delajo pošteno, strokovno, zakonito. Tisti pa, ki policijo zlorabljajo v politične namene, so nesposobni in pokvarjeni – je čas, da se poslovijo.
    DEPOLITIZACIJA v policiji je NUJNO POTREBNA, je predpogoj za pošteno, normalno, strokovno zakonito delo. VELJA……Politizaciji – “politikanstvu” je treba narediti konec.

  3. Stalno govorimo o depolitizaciji policije. Se popolnoma strinjam. Ustava Republike Slovenije v 42. členu v zadnjem odstavku lepo piše: “Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne MOREJO biti člani političnih strank.” Že za časa mojega službovanja smo se spraševali do kje navzgor sega “poklicni” in od kje naprej so nepoklicni pripadniki policije. Mnenja sem, da so minister in državni sekretar/ji politični funkcionarji. Že generalni direktor policije ni več politični funkcionar ampak poklicni pripadnik policije. Žal je praksa popolnoma drugačna, saj so nekateri generalni direktorji policije javno oznanjali svojo politično pripadnost.

Comments are closed.