Danes s štirimi predsedniki

Danes je v predsedniški palači potekalo tradicionalno srečanje štirih najpomembnejših mož te države. Predsednik države, Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca,  so prikorakali vsak iz svoje strani. Dogovorjeno je bilo, da vsakega med njimi spremljata po dve osebi, Janeza Janšo sva tako spremljala šef njegovega kabineta Peter Šuhel in jaz. Štirje predsedniki so brez rokovanja sedli za veliko okroglo mizo, njihovi spremljevalci pa smo sedeli nekaj metrov za njimi ob ločenih mini mizicah, na katere je bilo komaj moč položiti skodelico kave in vodo. Če bi bili normalni času brez virusa in če bi nekdo snemal prihod udeležencev brez snemanja glasu, bi hudo zmotno mislil, da gre za štiri najbolj skregane ljudi v državi, ki mrko prikorakajo na prizorišče, se niti ne rokujejo ali nasmejijo, sedijo eden daleč od drugega, za njimi pa mrki pogledi njihovih sodelavcev, tudi moj je bil tak.

Le vizualen vtis, pa bi bil seveda popolnoma napačen. Mrki pogledi seveda zaradi resnosti situacije, velika varnostna razdalja brez rokovanja, pa je v teh virusnih časih prej napoved spoštovanja zdravstvenih in varnostnih ukrepov kot karkoli drugega. Če gledam politično pripadnost predsednikov, bi  človek prav tako lahko sklepal, da res ne bodo politično soglasni v ničemer. Borut Pahor, dolgoletni član SD in njihov predsednik, Janez Janša praktično že legendarni predsednik SDS, Igor Zorčič pa pomemben član SMC, Alojz Kovšca pa, ne vem ali še ima svojo podjetniško obrtniško stranko ali ne.

Toda nič od tega ni res, ko so na odgovornih položajih odgovorni posamezniki, so pogovori med njimi, kljub političnim razlikam, lahko še kako konstruktivni. Na tej točki se seveda moram ustaviti. Pa ne zato, ker vam nebi želel zaupati podrobnosti pogovorov. Dejansko so vam jih zaupali štirje predsedniki na novinarski konferenci po sestanku. Največ časa je bilo namenjenega epidemiji in boju zoper njo. Nadaljevalo se je z domnevno nezaupnico vladi, pa z volilno zakonodajo in predsedovanjem EU, toda vse to že veste. Kakorkoli že novinarska konferenca je povedala svoje, realnost sestanka za zaprtimi vrati, pa je pokazala še veliko večjo stopnjo soglasja štirih predsednikov.

Toda tisto uro in pol, kolikor je trajal sestanek štirih predsednikov, sem razmišljal o letošnjem politično turbulentnem letu. Erjavcu se je na čelu DESUS-a močno majal stolček že konec lanskega leta in 18. 01. 2020 je zgrmel v politični propad. Menda mu je pri tem pomagal “vohunček Muri”, kot bi rekel Zdravko Počivalšek. Če je bilo to vsaj možno ali delno pričakovano, pa je usodno počilo 27. 01. 2020. Odstopil je Marjan Šarec. Pravijo, da o tem ni obvestil nikogar, kar nazorno kaže tudi izjava Zdravka Počivalška takoj po odstopu, ko je zmedeno dejal, da je bil obveščen “pravočasno”. Šarec je imel seveda svoje račune, ankete so njegovi stranki LMŠ kazale krepko nad 30 odstotkov. Računal je da bo postal močan kot Miro Cerar leta 2014. Namesto 13 bi lahko dobil 35 poslancev. Mamljivo, a račun brez krčmarja. Dan ali dva po njegovem odstopu sem bil gost v oddaji Faktor pri Bojanu Požarju, oddajo je vodil Aljuš Pertinač. Prvi v Sloveniji sem takrat dejal, da je “Šarec vrgel puško v koruzo”, še danes pa mi je žal, da nisem dodal “in pobegnil”. No tale “puška v koruzi” je danes  že ponarodela in vesel sem, da sem njen avtor. Če bi mi morali vsi, ki danes uporabljajo to besedno zvezo nakazati avtorski honorar, bi bil verjetno pravi mali bogataš.

Šarec seveda ni računal na to, da bi novo vlado lahko sestavil Janez Janša. Kako naivno in otročje. Danes to seveda že ve, zato morebitno mandatarstvo prepušča kar Karlu Erjavcu.

Pa preskočimo v današnji čas.  Slovenska politična levica (LMŠ, SD, Levica, SaB), ki so bili hrbtenica Šarčeve koalicije, so se takrat preprosto skregali in razšli. In ti isti ljudje se nam danes ponujajo, kot rešitelji Slovenije. Ja kdo pa naj bi jim verjel. Najprej Jože P. Damjan, ki se je menda kar sam ponudil za mandatarja in po prihodu Karla Erjavca, prosto po njegovih besedah o Aleksandri Pivec, odšel kot “kurba s plesa”. Sedaj nam ponujajo Karla Erjavca. Mogoče bo jutri Fredi Miler ali pa Sašo Hribar iz Radia ga ga. Se smejite? Jaz se ne. Če je lahko bil predsednik vlade Marjan Šarec, potem sta lahko tudi omenjena, zakaj pa ne.

Za zaključek pa, koliko zakonskih parov, ki so se razvezali in razšli poznate, da so se ponovno poročili in srečno živeli do konca njihovih dni. Zakaj bi torej verjeli Šarcu, Židanu (Fajonovi), Bratuškovi, Mescu in Erjavcu, ki so se v začetku leta 2020 skregali in razšli, da nas bodo sedaj popeljali v svetlo prihodnost.

5 komentarjev

  1. Gledala sem tiskovno konferenco po koncu pogovorov. Nič novega nisem slišala od PR, in sem bila kar malo razočarana.Nič posebnega od g.Zorčiča,razen tisto o NVO, od gospoda Kovšce kratko in jedrnato. Gospod PV Janez Janša je bil odkrito iskren. Največ zvem iz vaših twetov, ko nas znate vspodbudno pomiriti v enem stavku. Meni se dozdeva PR mlačno neodločen s svojimi že znanimi stališči o povezovanju, sodelovanju ipd. Mislim, da ga leva politika presliši in ne uposteva. Obcutek dobim, da PV ostaja bolj osamljen v tem trudu za sodelovanje vseh v teh hudih časih! Morda je izuzet DS. Najbolj posiljujejo pa z vprašanji iz POPtv Suzana Perman…Moje mnenje politični vrh PR in PV bi morala govoriti OBA “močan” skupni jezik za vzgled državljanom kot avtoriteti. Morda za zaprtimi vrati to deluje drugače, veste vi, ki ste bili osebno prisotni. Želim si, da bi koalicija zmogla premagati ves napor in pritisk od “famoznega” KUL gnojišča! Njihove umazane podtalne igre za vsako ceno zrušiti vlado ( visoke finančne ponudbe za prestop poslancev SMC in tudi Desus)…tu bi moral PR zadevo presekati s pozivom organom pregona, pa ima vedno kaj za povedat, da ni pristojen….nima moči (SD)

  2. se mi zdi, da bi bilo za nepoučene potrebno več vizije in priznanje, da tudi strokovnjakom ni vse kristalno jasno in da za dobre odgovore na COVID-19, potrebujejo tudi dobre povratne informacije naroda, ki se tako lahko odziva na vse sprožene ukrepe. Če bi jih v to “igro” pritegnili, namesto odvračali samo z ukrepi in kaznovanjem za neizvajanje le teh, bi verjetno lažje skupaj brodili čez te viharne čase.
    Seveda, bi to moral prva spoznat opozicija, ki pa te vizije enostavno nima. Nima pa je zato, ker ji ta vlada spodnaša tla pod nogami ( s pripiranjem pipic in izbiro drugih dvornih dobaviteljev, s čimer se sam strinjam), kar močno vzpodbujajo akcije opozicije, ki pač več kot očitno nima svoje hrbtenice. Zato upam, da trenutna koalicija zdrži vse te pritiske in pripelje ta mandat do konca.

  3. Dusan
    Poznam te 44 let. Kaj naj recem ponosen sem na tiste case srednje sole. Redki ste na desni. Toda druga resnica je, da ste na desni praviloma prav dobri in odlicnjaki in v tem kontekstu sem na vas ponosen. Cisto malo pa tudi na moje delo vasega vzgojitelja.

    dr. Vinko Gorenak

  4. Za vladanje so bili in so še nesposobni, ampak politični terorizem pa obvladajo v nulo. Ob pomoči stricev in tete iz ozadja seveda.

Comments are closed.