Super volilno leto 2022

Saj ni res, pa je. Nisem vam Å¡e zaželel kaj dobrega v letu 2022. Naj napako popravim že takoj na začetku. Torej vse dobro vam želim v letu 2022. Menda naj bi bilo to leto, več kot zelo pomembno, vsaj v volilnem smislu. Čakajo nas volitve v Državni zbor, pa lokalne volitve in volitve predsednika države. BivÅ¡i predsednik države Milan Kučan pravi celo to, da bo to “zadnja bitka njegove generacije”. Upam, da res in upam, da jo bodo izgubili. Čas bi že bil za normalizacijo Slovenije. Kruta realnost nas že skoraj 80 let uči, da če levičarji niso na oblasti, postanejo nasilni in skuÅ¡ajo oblast prevzeti nasilno. To jim je, ob deset tisočih umorjenih Slovencev leta 1945, celo uspelo. Danes je situacija zgolj navidezno drugačna. Ideologija levičarjev je ostala enaka, le nekoliko se je prilagodila realnosti sedanjega časa. Če levičarji niso na oblasti, skuÅ¡ajo oblast prevzeti s pomočjo ulice, pa tudi nasilja. To se je dogajalo v času druge JanÅ¡eve vlade (2012-2013), dogaja pa se tudi v času njegove tretje vlade. Å e preden je ta nastala, so bili levičarji že na ulicah in grozili so s smrtjo. V bolj ali manj agresivni retoriki, ulično nasilje nadaljujejo vse do sedaj in ga tudi bodo do volitev v Državni zbor. Jasno je, da v primeru njihove volilne zmage uličnega nasilja ne bo več, tako kot se je to zgodilo leta 2013, hkrati pa je tudi jasno, da se bo ulično nasilje nadaljevalo v primeru oblikovanja desne vlade. Vse je torej na svojem mestu že 80 let. Levičarji oblast jemljejo, kot nekaj naravnega in pričakovanega, če pa niso na oblasti, je pač nujno ulično nasilje. Tudi Milan Kučan ne more iz svoje kože, ulične proteste preprosto podpira. Toda tako stanje ni nekaj demokratično normalnega, kjer se na oblasti izmenjujejo levi in desni.

Volitve v Državni zbor 2022

Volitve v Državni zbor 2022, naj bi bile po napovedi predsednika države Boruta Pahorja 24. 04. 2022. Strinjam se z Milanom Kučanom, da bodo zelo pomembne in da bodo verjetno res “zadnja bitka njegove generacije”. Klasičen demokratičen standard zahodnih demokracij je izmenjava levih in desnih na volitvah po enem ali dveh mandatih, redko drugače. Pri nas pa so leve politične sile, če odÅ¡tejem DEMOS na oblasti večino časa, desne pa le borih sedem let. Že tu je jasno, da v naÅ¡i politični realnosti nekaj hudo Å¡kripa. Čas, ki prihaja bo zato res izjemno pomemben. Na levem političnem polu ni nič novega. SkuÅ¡ajo uveljaviti staro, a že propadlo formulo “novega obraza” v podobi Roberta Goloba. Zgolj zdi se, da to ne ustreza desnemu političnemu polu, a resnica je drugačna, Å¡e manj taka izbira ustreza levemu političnemu polu. VpraÅ¡ajmo se kaj ponuja levi politični pol? Nič drugega kot so ponujali leta 2018, ko so sestavili manjÅ¡insko vlado s podporo nad koalicijske Levice. Manj kot dve leti za tem pa so se skregali, vrgli “puÅ¡ko v koruzo” in pobegnili.

Mimogrede, ta izraz “puÅ¡ka v koruzi” je danes znan praktično vsem, večina pa ne ve kdo ga je prvi izrekel v naÅ¡em političnem prostoru. To je bila moja malenkost, izraz “puÅ¡ka v koruzi” pa sem uporabil dva dni po odstopu Marjana Å arca v oddaji Bojana Požarja in AljuÅ¡a Pertinača “Faktor”. Če bi od avtorstva teh besed kaj imel, bi do danes že zagotovo obogatel.

Dominantni mediji delajo seveda svoje in podpirajo leve politične stranke. Tudi na desno ni vse idealno. SDS z Janezom Janšo je zagotovo politična stalnica, ki pridobiva in ne izgublja, lahko se nadeja kar nekaj večjega števila poslancev. NSI Mateja Tonina, k sedanji vladi prispeva veliko in še več. Takoj ko javno mnenjske ankete pokažejo bistven napredek te stranke, se že vsuje po njih in prikazujejo njihov izpad iz Državnega zbora, kar je daleč od resnice. Vse je torej odvisno od tistih, ki jih danes ni v parlamentu ali pa jim ankete kažejo izpad iz nove sestave Državnega zbora. Če se bodo Počivalšek, Kangler, Podobnik, Kovšca, Primc, Jelinčič, Čuš in Pivčeva znali organizirati samostojno ali v povezavah, je uspeh na desnem političnem polu zagotovljen. Težko si predstavljam, da bi dobili manj kot deset poslancev.

Lokalne volitve 2022

Lokalne volitve so bolj pomembne, kot se zdi na prvi pogled. Seveda jih lahko ocenjujemo na različne načine, toda glavni pokazatelj je število izvoljenih županov in število izvoljenih svetnikov. Med župani že leta vodijo tako imenovani neodvisni župani, če pa te odštejemo, se tehtnica precej nagne proti desnemu političnemu polu, kar velja tudi za število svetnikov. Ne pričakujem, da bi letos bilo kaj bistveno drugače.

Predsedniške volitve 2022

Dva predsedniška mandata Boruta Pahorja sta pokazala veliko in še več. Vsi dosedanji predsedniki države so bili iz levega političnega pola in vsi, razen Boruta Pahorja so se tako tudi obnašali. Še posebej značilno je bilo obnašanje Danila Türka, ki leta 2011 ni spoštoval niti osnovnega demokratičnega standarda, da bi mandat za sestavo vlade podelil Janezu Janši, ko je propadel poskus oblikovanja vlade s strani Zorana Jankoviča. Borut Pahor je zagotovo prelomnica v predsedniški zgodovini. Obnaša se kot predsednik vseh državljanov, pa čeprav to ni všeč enkrat levim, drugič pa desnim, kar je edino prav. Razlika med levimi in desnimi v odnosu do njega je tudi pomembna, a še bolj zgovorna. Z desne strani včasih sliši kritike, na levi strani, pa so se mu praktično odpovedali in odkrito mu celo grozijo, nenazadnje tudi z demonstracijami pred predsedniško palačo. V tem kontekstu je torej več kot pomembno kdo bo novi predsednik države. Dosedanja praksa kaže večjo razdrobljenost na desnem političnem polu kot na levem. Na slednjem so se znali bolj poenotiti in pogosto podpreti kandidata ali dva. Ključno vprašanje predsedniških volitev 2022 je torej ali bo desni politični pol znal ponuditi enega samega kandidata, ki bo bolj v središču političnega prostora in bo znal nagovoriti tudi sredinske volilce.

3 komentarji

  1. Bližnje demokratične volitve so gotovo izredno pomembne za Å¡e vedno ideoloÅ¡ko in medijsko vplivnega upokojenega zadnjega partijskega Å¡efa (ZKS) in prvega demokratično izvoljenega predsednika svobodne, samostojne, neodvisne ter politično pluralne večstrankarske parlamentarne RS Milana Kučana (in njegove “vernike”), a Å¡e bolj bodo pomembne za pogosto atomiziranega, preziranega in brez-vplivnega slehernika/davkoplačevalca/volivca v tej državi, ki potrebuje in hrepeni po pozitivnem občutju medsebojne spoÅ¡tljivosti, medsebojnega zaupanja, družbenega miru, gotovosti, varnosti in predvsem po občutju osebne odgovornosti vseh za svoje izrečene ter objavljene besede, za lastna dejanja (in ne-dejanja) ter po občutju sproščenega sožitja in samoumevne strpnosti v družbi.
    Volivci imamo vse možnosti, da s svojimi glasovi iz državnih in lokalnih organov oblasti odpravimo najbolj vsiljive in agresivne politične nastopače, hvalisavce, populiste ter samo-oklicane vstajnike/upornike, ki “v imenu (domnevnih) množic” vztrajno ščuvajo vsakrÅ¡na sovražna družbena iz-Å¡tevanja, iz-ločanja, inkvizitorska vnaprejÅ¡nja medijska obtoževanja in obsojanja ter ki javno že v predvolilni agitaciji obljubljajo celo politične in pravne likvidacije svojih političnih tekmecev in nasprotnikov, tarčno razglaÅ¡enih že kar za sovražnike.
    VnaprejÅ¡nje sovražno ideoloÅ¡ko, politično, svetovno-nazorsko, etično, kulturno… izključevanje ter sovražno etiketiranje/demoniziranje/sataniziranje legalno in legitimno delujočih političnih konkurentov in tekmecev, ki delujejo v skladu z veljavno ustavo in zakonodajo ter z univerzalnimi temeljnimi človekovimi svoboščinami in pravicami, je v naÅ¡i ustavni ureditvi večstrankarskega pluralizma oz. parlamentarizma – nesprejemljivo in v temelju proti-ustavno ter proti-civilizacijsko. Tega dejstva bi se morali zavedati vsi samopaÅ¡ni strankarski ideologi in kibici ter vsi medijski dreserji javnega mnenja, ki zavestno in populistično agit-propovsko zlorabljajo čustveno nabite pojme, kot so “faÅ¡izem/nacizem/janÅ¡izem”, “revolucija/kontra-revolucija”, “naprednost/nazadnjaÅ¡tvo”, itd. itn.
    Volivci agresivnim hujskačem sovražnega iz-števanja ter vnaprejšnje politične in državljanske neenakosti oz. neenakopravnosti preprosto ne bi smeli več nasedati, saj je ključni in konstitutivni temelj ustavno zagotovljenega večstrankarskega pluralizma ter parlamentarizma spoštovanje ideološke in politične različnosti vseh političnih strank ter civilno-družbenih gibanj, ki se programsko deklarirajo in ki akcijsko delujejo v skladu z veljavno ustavno ureditvijo ter veljavno zakonodajo.
    Zmagovalci bodo vsi, ki bodo demokratično po veljavnih pravilih izvoljeni v večstrankarski DZ RS, in vsi bodo tudi so-odgovorni za skupno sooblikovanje državne politike v najvišjem zakonodajnem in nadzornem političnem organu državljanov in volivcev v RS.
    Bistveno viÅ¡jo kakovost ter učinkovitost demokracije bodo izvoljeni poslanci v DZ RS lahko dosegli le pod pogojem, če se bodo nehali “vkopavati” za lastne politične, strankarske in interesne “okope” ter če se bodo zavedali, da so vsi legalno in legitimno izvoljeni predstavniki in zastopniki ljudstva/volilnega telesa, ki so se dolžni med seboj spoÅ¡tovati, si zaupati ter ki so dolžni v napornem političnem dialogu o vseh perečih temah iskati najboljÅ¡e skupne reÅ¡itve, večinske kompromise – v korist vseh državljanov/davkoplačevalcev/volivcev v RS.
    Že v tem mandatu je parlamentarna ne-konstruktivna opozicija močno soodgovorna za razmere v državi, pa čeravno se od ukrepov izvrÅ¡ne veje oblasti vztrajno in demonstrativno distancira, ali jim z vsemi političnimi – legalnimi in nelegalnimi – sredstvi vztrajno in sistematično “meče polena pod noge”.
    Brez apriornega ter vztrajno in sistematično gojenega in stopnjevanega nezaupanja in celo sovraštva med vladajočo koalicijo ter destruktivno opozicijo bi bilo delo najvišjega zakonodajnega organa ter legalne in legitimne vlade lahko zagotovo bolj kakovostno, učinkovito ter razvojno uspešno v korist vseh državljanov, njihovega zdravja, socialnega miru in blaginje ter v korist skupne prihodnosti.
    Prvi korak za opazno zboljÅ¡anje razmer in odnosov v parlamentu lahko s svojimi pozitivno motiviranimi glasovi “za” napravimo na naslednjih parlamentarnih volitvah volivci.
    A za poÅ¡teno in odgovorno izbiro med ponujenimi strankarskimi političnimi programi in listami kandidatov se moramo tudi sami temeljito, odgovorno in prizadevno usposobiti, da ne bomo nasedli rutinski agit-propovski politični in medijski produkciji novih “novih obrazov”, “novih politik”, “odreÅ¡iteljev”, “dvornih norčkov” in “zapeljevalcev” za največ en mandat.

  2. Pozdravljeni.

    “Če se bodo PočivalÅ¡ek, Kangler, Podobnik, KovÅ¡ca, Primc, Jelinčič, ČuÅ¡ in Pivčeva znali organizirati samostojno ali v povezavah, je uspeh na desnem političnem polu zagotovljen.”

    Ali res mislite, da bodo ti “odsluženi politiki,” nekateri imajo cel kup afer prinesli zmago?
    Povežimo Slovenijo je še en nateg, volivci smo si jih zapomnili. Pa ne pisat, da je bilo v njihovih primerih vse zrežirano, kajti, kjer je dim je tudi ogenj !

    Pa lep pozdrav in vse dobo v novem letu.

  3. Vase mnenje je tipicno in pricakovano za osebo, ki isce nove obraze. Sam sebi odgovorite na vprasanje koga ste volili v zadnjih 20. letih in kje so sedaj ti ljudje in njihove stranke.

Comments are closed.