Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, en lep pozdrav. Pa takoj preidimo k stvari.
Pa je preživel. Poklukar namreč interpelacijo. Zato imamo novo starega notranjega ministra. Glede na napovedi SD in Levice, da ministra ne podpirajo, bi povprečen državljan pričakoval, da bo minister na interpelaciji odšel v zgodovino in ne nazaj v svojo pisarno. Ampak v primeru interpelacije ne štejejo besede ampak številke. Poslanci SD in Levice seveda niso glasovali za razrešitev ministra, ampak so ga kritizirali, za potrebe svojih volilcev seveda, na koncu pa sploh niso glasovali. Če bi želeli, da se minister poslovi, bi poslanci SD in Levice morali glasovati za razrešitev ministra, tako pač niso glasovali in so mu s tem omogočili nadaljnje delo. Za razrešitev ministra pač mora glasovati 46 poslancev ali več, zato so bile v dosedanji praksi DZ le kake štiri razrešitve ministrov pri okoli 60 interpelacijah.
Končni rezultat glasovanja je bil 29 za razrešitev in 35 proti razrešitvi. Koalicija s priskledniki šteje okoli 53 poslancev in le 35 jih je ministra podprlo ostali pa ne. In minister je to ocenil za zmago. Dejal je, da je bila dobra razprava in da je poslance prepričal v svoj prav. Ja 35 jih je prepričal ostalih 55 pa ne in to je po njegovem mnenju zmaga. Jaz tega ne razumem, pa vi? Minister na interpelaciji seveda ni pozabil povedati, da smo varna država, da policija dela dobro in še kaj. Resnica je seveda daleč od tega.
Policija naj bi bila tudi urejen sistem v katerem napredujejo najboljši in tisti z največ znanja. Strokovno se temu reče karierni sistem. Tako je na papirju, v praksi pa je seveda vse drugače. Že na mesto generalnega direktorja policije je ta vlada imenovala človeka, ki sploh ni imel pogojev za zasedbo tega delovnega mesta, da ne govorim o ostalih. V policiji je na stotine šefovskih delovnih mest, policija ima 119 magistrov znanosti, tistih z bolonjskim magisterijem sploh ne štejem, toda šefovska delovna mesta zaseda le 16 magistrov znanosti. Policija ima tudi 26 doktorjev znanosti, a pri stotinah šefovskih delovnih mest, tako mesto zaseda le eden.
No, le še naivni verjamejo, da napredujejo tisti najbolj izobraženi in najbolj sposobni. Ne, ne bolj napredujejo kolesarji. Kdo so kolesarji? To niso ljubljanski protestni kolesarji ampak tisti policijski šefi, ki podrejene teptajo z nogami nadrejenim pa kimajo, saj poznate držo kolesarja na vozečem kolesu.
Poleg policije pa dobro dela tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Verjetno ste že pozabili kdo je bil leta 2019 – 2020 kmetijski minister? Bila je ministrica dr. Aleksandra Pivec. Veliko je hodila po terenu in nekje na Krasu jo je neko podjetje častilo z narezkom iz pravega kraškega pršuta in kozarcem vina. Na obisk jo je povabila tudi ena od obalnih občin in ji plačala bivanje v hotelu. Komisija za preprečevanje korupcije je v njenem primeru ugotovila kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ministrica se je morala posloviti.
Ta ista Komisija za preprečevanje korupcije pa je proučevala tudi nakup podrtije na Litijski 51 v Ljubljani, ki jo je za 7 milijonov evrov, kupila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Prejšnji lastnik Sebastjan Vežnaver pa je to podrtijo tri leta pred tem kupil za 1,7 milijona evrov. Ministrica je stavbo torej preplačala za čistih 6 milijonov evrov. V tem primeru pa Komisija za preprečevanje korupcije ni ugotovila kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ampak le korupcijska tveganja. Po domače korupcije ni bilo je pa obstajala možnost, da bi bila.
Spoštovane in spoštovani, tole smrdi do lune in nazaj. Take Komisije za preprečevanje korupcije ne potrebujemo. Tudi v državah zahodne Evrope take komisije s takimi pooblastili sploh nimajo. Bodimo točni, nekatere od teh držav imajo svetovalna telesa za boj proti korupciji pri notranjem ali pravosodnem ministrstvu, Danska in Švedska pa še tega ne. Pa da boste vedeli Danska in Švedska imata najmanj korupcije. Imata pa zato dobro delujočo policijo, tožilstvo in sodstvo.
Dobro pa dela tudi vlada. Če mislite da ne, se motite. Vprašanje je le za koga dela dobro. Kar se tiče predvidenega davka na stanovanjske nepremičnine dela dobro za tiste najbolj bogate za druge pač ne. Tisti, ki imajo na primer vilo vredno več milijonov evrov in v njej živijo novega davka ne bodo plačali. Če pa imate v mestu skromno stanovanje, na podeželju pa ste podedovali ali ste si zgradili zidanico ali manjši vikend, pa boste od tega seveda plačali davek. Bogate je pač treba obdavčiti. Ampak ta vlada misli, da so bogati tisti, ki imajo malo mestno stanovanje in malo zidanico ali vikend, tisti ki pa imajo vilo vredno več milijonov evrov pač niso botati. Niste razumeli? Jaz ne. Luka Mesec pa to razume, on se vendar bori za revne ljudi.
Kaj pa ankete o podpori političnim strankam. Volitve se bližajo, zato jih verjetno spremljate. Leta 2019 me je nek študent Akademije dr. Jožeta Pučnika vprašal kaj menim o anketah, ki merijo podporo političnim strankam. Te takrat niso kazale najbolje za SDS, ki je bila očitno slušateljev favorit. Takole sem mu odgovoril: »Vsako veselje ali strah ob pogledu na današnje ankete je povsem odveč. Že danes je jasno, da tam leta 2025 – 2030 nihče več ne bo vedel, kaj pomenijo kratice PS, DL, SAB, SMC in LMŠ, mnogi pa se bodo spraševali kdo je že bil Jankovič, Cerar, Šarec…..«
No tele kratice ste mnogi med vami tudi že pozabili zato naj vas spomnim, da so bile to politične stranke za eden ali največ dva mandata in sicer Jankovičeva Pozitivna Slovenija, Virantova Državljanska lista, Stranka Alenke Bratušek, Stranka Mira Cerarja in Lista Marjana Šarca. In res danes smo leta 2025 in nobene od teh političnih strank ni več.
Če se na levem političnem polu pred vsakimi volitvami pojavljajo nove politične stranke za enkratno uporabo, razumite en mandat ali največ dva, pa ni tako s posameznimi člani teh političnih strank. Veliko je primerov, ko se v različnih takih političnih strankah, pojavljajo isti ljudje. Še najbolj znan primer je Jani Müderndorfer, najprej član propadle LDS, potem ZARES, pa PS, SAB, SMC in LMŠ, morda sem na katero stranko še pozabil, a v vseh ali večini naštetih političnih strank je bil poslanec Državnega zbora.
V okolici kraja mojega bivanja je znan primer, kjer je v neki pisarni imela najprej sedež LDS, nato PS pa SMC in LMŠ, danes pa je tam pisarna Gibanje Svoboda, le napis na vratih se menjuje, v njej pa so praktično isti ljudje. V tem primeru gre torej za iste ljudi, ki se volilcem »prodajajo« vsakič v drugačni »embalaži«.
Prav zato se utemeljeno postavlja vprašanje ali lahko na naslednjih volitvah ponovno pričakujemo nov obraz, okoli katerega se bodo nabrali politični nomadi. Nekateri podatki kažejo na to, da želijo »plesalci« sedanje vladne koalicije, s predčasnimi volitvami, vladni mandat ponoviti. Vsi pa imajo za to vsak svojo računico.
Situacija za njih ni ugodna v nobenem pogledu. Bolj kot se bližajo redne volitve v DZ bolj ugotavljajo, da praktično nobene reforme niso izpeljali, na oblasti pa jim je seveda kljub temu lepo. Golobu je jasno, da takega števila poslancev, kot jih je dobil leta 2022 v nobenem primeru več ne more dobiti, bolj kot se bližajo redne volitve, ki naj bi bile marca 2026, večja je verjetnost novega obraza in nove politične stranke, zaradi česar Golob lahko celo izpade iz Državnega zbora ali dobi število poslancev, ki bi šli v manjši kombi. Tudi za Levico in SD je situacija precej neugodna in nerodna. Bolj kot se bližajo redne volitve, bolj bodo ob nesposobnem Golobu izgubljali volilce in nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi katera od njiju ali obe izpadli iz DZ, sploh ob močnem novem obrazu. Prav zato so vse glasnejši tisti, ki menijo, da so rešitev le predčasne volitve s katerimi bi nov obraz onemogočili in »plesali« še en mandat.
Pojdimo še nekoliko po Evropi in svetu.
Če imamo mi novo starega notranjega ministra pa imajo v Ameriki novo starega predsednika Trumpa. Silna so bila prizadevanja naše diplomatske mreže, da bi na zaprisego Trumpa povabili recimo našo predsednico Natašo Pirc Musar, torej bivšo odvetnico Melanie Trupm ali Roberta Goloba. A nič ni pomagalo Američani so na zaprisego uradno povabili med drugimi podjetnika Iva Boskarola in zdravnico dr. Metko Zorc. Naj vas spomnim kdo sta omenjena. Ivo Boskarol je znani podjetnik iz Ajdovščine, dr. Metka Zorc pa lastnica privatne klinike za zdravljenje srčnih bolezni, ki jo iz čiste zavisti že obiskujejo inšpektorji, pa ne kot bolniki, ampak kot inšpektorji, ki z lupo v roki iščejo nepravilnosti.
Naši levičarji bi rekli, da sta kapitalista, izkoriščevalca delavcev, bogataša, ki ju je potrebno hudo obdavčiti, če ne že izgnati iz države. Američani pač ne mislijo tako.
Naš Golob se je sredi lanskega leta dobil na kosilu z Ivom Boskarolom, in Viktorjem Knavsom, očetom Melanie Trump, v znani ajdovski gostilni Podfarovž. Človek bi pričakoval, da bo Golob rekel kako dobro o Trumpu in Knavsu sporočil, da je Trump z ženo Melanio in slovensko govorečim sinom Baronom, vsekakor dobrodošel v Sloveniji. A kot kaže se to ni zgodilo. Je pa zato Golob tik pred ameriškimi volitvami dejal, da »ves svet pričakuje zmago demokratke Harisove«. Izjava vredna šefa Butal in ne predsednika vlade Slovenije. Je pa ta izjava zagotovo pokopala upe na obisk Trumpa v Sloveniji, vsaj za časa Goloba na oblasti.
Ob Trumpovem prevzemu oblasti pa se tako doma kot po Evropi oglašajo levičarji vseh barv. Trump je z družino, na dan zaprisege, najprej odšel v cerkev k maši. Česar takega pri naših levičarjih ne boste doživeli. Tudi ob državnih praznikih ne. Trump je prvi dan, prepovedal vso cenzuro govorjene in tiskane besede, omejil je pooblastil birokratom, omogočil je popolno svobodo govora, razglasil je izredne razmere na meji z Mehiko, zaradi ilegalnih migrantov. Čisto nasprotje dogajanja v Sloveniji torej.
POP TV je tako 22. januarja poročala o tem, da vpliv super bogatašev na Trumpa ogroža demokracijo. Ja pa ja. Elon Musk, najbogatejši zemljan resnično podpira Trumpa. Verjetno ni edini bogataš, ki ga podpira. Elon Musk podpira tudi mnoge desne politične stranke po Evropi, toda Musk se zavzema za svobodo govora in odpravo vsake tovrstne cenzure.
Kaj imamo pa na nasprotni strani? Na politični levici imamo pa tiste, ki se zavzemajo za omejevanje svobode govora. Tak je na primer naš nov predlog medijskega zakona. Na politični levici imamo tudi ameriškega milijarderja madžarskega rodu Soroša, ki pa bolj malo govori ampak z milijardami financira levičarske nevladne organizacije širom po Evropi, ki seveda niso klasične nevladne organizacije kot so gasilci, rdeč križ in druge, ampak so navadne izpostave levičarskih političnih strank. Ja te pa so za evropske in naše levičarje nekaj koristnega.
Spoštovane gledalke in spoštovani gledalci.
V želji po veliko vašega zdravja, ki ga menda vsaj polovično zagotavlja smeh, naj zaključim takole: Policist ustavi voznico in ji napiše globo, ker ima na sovoznikovem sedežu psa. Voznica mu pojasni, da ima na sovoznikovem sedežu plišastega igračo v podobi psa. Policist ji odvrne. Pasma vašega psa pa res ni pomembna, plačali boste globo.
Pa lepo pozdravljeni.