KOMENTAR NA NOVA24 TV 14 10 2024

Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, EN lep pozdrav. Po dolgem času se spet vidimo. Saj veste upokojenci pač nimamo veliko časa. Zato takoj preidimo k stvari.

Pravijo, da nam razpada zdravstvo, s čimer se popolnoma strinjam, saj veste kako so nas prepričevali SD, da bomo imeli vsi osebnega zdravnika, da bomo na specialista čakali največ 30 dni in podobne nebuloze za naivneže, ki so jih zato tudi volili. Kakšna je praksa pa vidite. Več sto metrske vrste samo za vpis k osebnemu zdravniku, kar smo videli pred dnevi v Slovenski Bistrici, da o vrstah pri specialistih sploh ne govorimo.

V Golobnjaku pa imajo zato seveda dvojna merila, ena za naše druga za tiste, ki niso naši. Pred nekaj več kot letom dni smo imeli dolge vrste čakajočih z Bežigradom v Ljubljani. šef Golobnjaka (seveda govorim o Robertu Golobu, ki je občasno predsednik vlade, večinsko pa potuje, dopostuje, tolče po govornici in podobno), je za te vrste v Ljubljani obdolžil takratnega zdravstvenega ministra Bešič Loredana, ki se je moral za svoje izjave o tem, da je stvar v pristojnosti župana Jankoviča, ponižno opravičiti Jankoviču. V Ljubljani za dolge vrste torej ni bil kriv Jankovič. Pred dnevi pa smo iz ust Goloba slišali, da z dolgimi vrstami čakajočih za zdravnika v Slovenski Bistrici ni kriv nihče drugi kot župan Ivan Žagar. Ste videli dvojna merila, ena za naše ena za tiste ne naše.

V sodstvu naj bi vladal red, pravičnost, pravna država, sploh pa poštenost, nepristranskost in neodvisnost, zaradi česar imajo sodniku tudi trajni mandat. Pa je temu tako? Ne vedno.

Štirje ustavni sodniki so pred dobrim letom dni razveljavili odločitev, petih ustavnih sodnikov tega istega sodišča, da zadržijo uveljavitev tistega dela Zakona o RTV, ki se je nanašal na imenovanje uprave RTV. Zakon je tako stopil v veljavo in dobili smo »depolitizirano« RTV, ki jo plačujemo vsi gleda pa jo čedalje manj gledalcev, ker so iz nje naredili navadno levo politično trobilo.

Morda boste rekli pa kaj me to briga, saj televizije ne gledam ali kaj podobnega. Ne, ne problem je veliko hujši kot si mislite, gre za vprašanje osnovnega reda v državi, gre za vprašanje varstva ustave in vsega kar smo v njo zapisali.

Dovolite, da nekoliko banaliziram. Kaj če se jutri v Golobnjaku odločijo in sprejmejo zakon, da bodo volitve vsakih deset ali dvajset let in bodo ustavni sodniki rekli, da se s tem ne bodo ukvarjali. Kaj če vam jutri povsem nezakonito vzamejo hišo in vas napodijo iz nje in bo sodna veja oblasti odločila, da to ni kaznivo dejanje. Tale pretirava bodo rekli nekateri, toda oprostite blizu temu smo. 

Dvojna merila, torej tista za naše in tista za ne naše, očitno pogosto veljajo tudi v splošnem sodstvu.  Jakoviču in sinovoma kar tako odpišejo dolg velik trideset in več milijonov, na drugi strani pa zasežejo hišo človeku, ki ni plačal dvesto ali tristo evrov za komunalo. Kje je to bilo? Točno to se je zgodilo družini Vaskršič iz Litije leta 2012.  Oboje je menda zakonito, toda ljudje tega nikoli ne bodo sprejeli. Še huje pa je, če se sodnik zameri sodniku.

Zvjezdan Radonjič je nekdanji sodnik, ki je oprostil Milka Noviča, domnevnega morilca, ki to očitno ni bil. Moral bi ga obsoditi na dolgoletno zaporno kazen, tako naj bi mu sugerilala ena od sodnic. Ko je Radonjič to obelodanil, je leto in nekaj pred upokojitvijo izgubil službo sodnika, prej omenjena sodnica, pa ga je tožila.

Pred nekaj dnevi je v Celju prišlo do sojenja. V ta primer sem se nekoliko bolj poglobil, tako z vidika policijskih pooblastil, o čemer še nekaj vem, prav tako pa z vidika pravil sodnega postopka, predpisanih z zakonom.

Na osnovi podatkov s katerimi razpolagam, gre seveda za medijska poročila, pogovore s sodnimi in policijskimi strokovnjaki in drugo, lahko z veliko verjetnostjo rečem, da gre v tem primeru najverjetneje za grobo zlorabo policijsko sodnih postopkov. Zakaj?

Nekdanjemu sodniku Radonjiču sodi celjska sodnica Gordana Malović. Radonjič seveda ni naš ampak je ne naš. Maščevati se mu je treba, si je najbrž rekla sodnica Malovičeva.

Podatki kažejo, da je Radonjič sodnici predložil bolniški list iz katerega je razvidno, da je do 18. oktobra letos na bolniškem staležu, prav tako je predložil izvedensko mnenje, da do začetka novembra letos iz zdravstvenih razlogov  ni sposoben prisostvovati obravnavam na sodišču, po prvem novembru letos pa lahko prisostvuje obravnavam vendar največ dve uri na dan s prekinitvami. Nič ni pomagalo, sodnica je po sistemu »kaj mi pa morejo« odločila, da se Radonjič izogiba obravnavam, zato je policistom izdala odredbo za prisilno privedbo Radonjiča. Poudarjam Radonjič je dokazano bolan, tako so odločili zdravniki in sodni izvedenci. In kaj se je zgodilo? Radonjiča smo na sodišču ob policistih videli vklenjenega v lisice. Slika za v zgodovino slovenskega pravosodja. Nekateri mediji so poročali, da je Radonjič samovoljno zapustil sojenje in da so ga policisti zato po nalogu sodnice našli v bližnjem lokalu in ponovno pripeljali nazaj na sodišče. Toda to naj bi se zgodilo v času izrekanja sodbe in ne v času izvajanja dokazov zoper Radonjiča. Zakon pa je v tem primeru jasen, v času izrekanja sodbe, obdolženi ni dolžan biti v sodni dvorani. Veliko dela za ustrezen sodni nadzor tega primera torej.

Pa pojdimo še na druge teme. V Golobnjaku so rešili problem dolgih čakalnih vrst pri zdravnikih. Tako vsaj pravijo, saj veste šef Golobnjaka pravi, da niso problem dolge čakalne vrste, menda je problem to, da je v njih preveč ljudi. In kako so to rešili? Če ste dobili napotnico z oznako zelo hitro, ste morali biti sprejeti pri zdravniku v 14. dneh. In kaj so naredili v Golobnjaku za rešitev problema dolgih čakalnih vrst? Ja 14 dni so podaljšali na 30 dni in danes z napotnico zelo hitro pač čakate 30 dni. Genialno.

Kazen mora biti vzgojna so rekli v Golobnjaku in denarno so kaznovali pediatrinjo, ki preveč dela. Prav ste slišali, uradniki zdravstvenega ministrstva so denarno kaznovali pediatrinjo, ki je delala preveč. To se je zgodilo pediatrinji Mateji Predalič, ki sicer dela v zdravstvenem domu v Črnomlju, ker pa manjka pediatrov je prisluhnila kolegom in priskočila na pomoč še v Bolnici Novo mesto. Ne so rekli uradniki in izrekli so ji denarno kazen pa še v evidenco prekrškarjev so jo vpisali. Razumi kdor more – jaz ne.

Pred dobrim letom dni nas je osrečil naš notranji minister Boštjan Poklukar.  Naše policiste je napotil, tja kjer od vstopa v Schengen leta 2007 niso bili več, torej na mejne prehode.  Uradna razlaga je bila in je še, da je to potrebno zaradi povečane teroristične nevarnosti. To je seveda čista neumnost. Policisti sedaj na mejnih prehodih kontrolirajo tiste naše državljane ki z dokumenti prečkajo mejo, ilegalni migranti pa tako ali tako mejo prečkajo na zeleni meji in ne na mejnih prehodih.

Po letu dni je poslanec Anton Šturbej notranjega ministra Poklukarja pisno vprašal, koliko potencialnih teroristov, ki so imeli namen ogrožati Slovenijo ali druge države Evrope,  je policija prijela na mejnih prehodih. Veste kak odgovor je dobil? Naj vam ga zaupam? NIČ se je glasil odgovor Poklukarja.

To je tudi logično, samo notranji minister Poklukar misli, da potencialni teroristi prihajajo v Slovenijo in s tem v Evropo z najboljšimi vozili in šoferjem, sami pa sedijo na zadnjem desnem sedežu, na glavi imajo karirasto ruto, sočna očala, v rokah pa puško ali bombo.

No, medtem ko takih potencialnih teroristov ni, naši policisti na mejnih prehodih kontrolirajo nas, ilegalni migranti pa vsak dan veselo prečkajo zeleno mejo, ker so policisti pač na mejnih prehodih in manj na zeleni meji.

Ja tudi Evropa ni več to kar je bila. Ko je nemški predsednik vlade Scholtz pred mesecem dni uvedel mejno kontrolo na mejnih prehodih z Nemčijo, torej na notranji Schengenski meji,  so mu v Bruslju zaploskali in ga pohvalili, ko pa je to isto naredil madžarski predsednik vlade Orban, tudi na zunanji Schengenski meji s Srbijo, so mu v Bruslju blokirali več milijard evrov, ki sicer pripadajo Madžarski.

Če sledite našim medijem v Sloveniji ni več levih in desnih politikov, so le še levi in skrajno desni. Nekaj podobnega je tudi ko naši novinarji poročajo o političnem dogajanju drugod po Evropi. Povsod zmagujejo levi ali skrajno desni, desnih sploh ni več.

Končajmo pa nekolik bolj veselo. Nekje sem prebral tole. Boli me noga, je otrok potarnal očetu. Oče – skrajni levičar pa ga je vprašal, katera noga te boli leva ali skrajno desna?

Pa lepo pozdravljeni.