SODNI SVET – ALEKSANDER KARAKA┼á – V TRETJE GRE RADO

Novembra 2016 sem kot poslanec Dr┼żavni zbor na tej spletni strani objavil prispevek z naslovom ┬╗Sodnik Karaka┼í je ┼żrtev arogance sodstva┬ź. Takrat je Sodni svet Dr┼żavnemu zboru predlagal Aleksandra Karaka┼ía, vi┼íjega sodnika v Mariboru, za mesto vrhovnega sodnika. Sodni svet je bil skrajno aroganten v smislu ┬╗mi odlo─Źamo kdo bo vrhovni sodnik, naloga poslancev je zgolj formalna, da na┼í predlog potrdijo┬ź.

Po mojem spominu je bila to druga zavrnitev izvolitve sodnika v Dr┼żavnem zboru, prva se je namre─Ź zgodila leta 2015 z zavrnitvijo imenovanja Anite Dolin┼íek za vi┼íjo sodnico.

Kakšna so razmerja med sodno in zakonodajno vejo oblasti

Na┼í ustavno pravni sistem je tak, da sta sodna veja oblasti (sodstvo s Sodnim svetom) in zakonodajna veja oblasti (Dr┼żavni zbor) enakopravna in neodvisna. Sodi┼í─Źa sodijo vsem nam, tudi poslancem in Dr┼żavni zbor mora sodbe spo┼ítovati, Dr┼żavni zbor pa sprejema zakone in sodstvo jih mora izvajati. Na tej to─Źki je preprosto povedano zid preko katerega ne more ne ena in ne druga stran.

Hkrati pa sodi┼í─Źa lahko posegajo v Dr┼żavni zbor, tako da sodijo tudi poslancem (imuniteta poslancev je varovalka, ki jo Dr┼żavni zbor za poslance ni uporabil ve─Ź kot 20 let. Poslanci pa hkrati imenujejo sodnike. Gre torej za ravnovesje izvajanja oblasti, pri ─Źemer mora ena stran spo┼ítovati odlo─Źitve druge in obratno. Ravnovesje je vzpostavljeno tudi v ustavi, saj so sodniki pri svojih odlo─Źitvah samostojni (125. ─Źlen), kakor tudi poslanci (82. ─Źlen).

V primeru imenovanja Aleksandra Karaka┼ía na mesto vrhovnega sodnika smo takrat imeli poslanci pomisleke tudi zato, ker je kandidat sodeloval pri obsodilni sodbi Franca Kanglerja, ─Źeprav je bil opozorjen na nepravilnosti in nezakonitosti s strani sedanjega sodnika Evropskega sodi┼í─Źa za ─Źlovekove pravice dr. Marka Bo┼ínjaka, takrat odvetnika Franca Kanglerja in s strani nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribi─Źi─Źa. To je bil razlog, da smo pred odlo─Źanjem zahtevali dodatna pojasnila Sodnega sveta. In kaj smo dobili.

Sodni svet je spisal pravi pampflet obto┼żb vseh poslancev s katerim nas je ozmerjal, Simona Kustec Lipicer iz takrat najve─Źje koalicijske stranke SMC ga je ozna─Źila tudi za ┼żaljivega do poslancev. V tem pamfletu so, ─Źe skraj┼íam, poslancem sporo─Źili, da o imenovanju in presojanju kandidature odlo─Źajo oni in da je naloga nas poslancev zgolj tehni─Źne narave, da torej pritisnemo gumb za, da nimamo nobene pravice niti spra┼íevati karkoli. Kakr┼ínokoli druga─Źno dejanje si pa predstavljajo, kot napad na neodvisnost sodstva. No ┬╗grmelo┬ź je tudi s strani Sodni┼íkega dru┼ítva in iz ust Branka Masle┼íe, predsednika Vrhovnega sodi┼í─Źa. Ta je v morebitni zavrnitvi  imenovanja Aleksandra Karaka┼ía videl kar hudo ustavno krizo.

Neodvisnost poslancev pri glasovanjih, ki je zagotovljena, kot ┼że re─Źeno v 82. ─Źlenu ustave, ni zanimala nikogar, ne Sodni svet, ne Sodni┼íko dru┼ítvo in ne Branka Masle┼íe. Tako po─Źetje vseh imenovanih seveda ni sprejemljivo. Njihovo po─Źetje bi lahko primerjali z nami┼íljeno situacijo v kateri bi predsednik Dr┼żavnega zbora, dobil zahtevo za dovoljenje za sojenje dvema ali tem poslancem. Si zamislite kaj bi bilo, ─Źe bi spisal tak pamflet v katerem bi ozmerjal sodstvo in jim dopovedoval, da je to nespo┼ítovanje zakonodajne veje oblasti, da je to napad na zakonodajno vejo oblasti in da smo na pragu ustavne krize. Tega si ni mogo─Źe predstavljati. Toda prav to si je v obratnem smislu privo┼í─Źilo pravosodje. Tudi, ali pa prav zato, je sodnik Aleksander Karaka┼í leta 2016 postal dejansko ┼żrtev pravosodja in ne poslancev.

In zgodilo se je. Poslanci Dr┼żavnega zbora so odlo─Źili. Rezultat glasovanja je bil zelo zgovoren, le 32 poslancev je predlog Sodnega sveta potrdilo, kar 36 pa jih je bilo proti. Kandidat torej ni bil izvoljen in to z glasovi proti, ki jih ni prispevala le opozicija ampak tudi takratna leva ve─Źina v Dr┼żavnem zboru.

Sodni svet ne odneha

Sodni svet pa ni odnehal, niti kandidat ni odnehal. Leta 2021 je Sodni svet potrdil enak predlog, Aleksandra Karaka┼ía je predlagal za vrhovnega sodnika. Tudi drugi─Ź se ni iz┼ílo. Kandidatu je zmanjkal en glas in zato ni bil izvoljen na mesto vrhovnega sodnika.

In danes smo s strani predsednika Sodnega sveta Vladimirja Horvata, na Mandatno volilni komisiji Dr┼żavnega zbora ponovno poslu┼íali slavospev o strokovnosti in primernosti vi┼íjega sodnika Aleksandra Karaka┼ía za mesto vrhovnega sodnika. Niti besedice, vsaj v uvodni predstavitvi, o tem zakaj je bil kandidat leta 2016 in leta 2021 ┼że zavrnjen v Dr┼żavnem zboru. Dana┼ínje glasovanje na Mandatno volilni komisiji Dr┼żavnega zbora (9 glasov za in 6 glasov proti) je jasno pokazalo, da bo kandidat tokrat v Dr┼żavnem zboru izvoljen. ─îe bo tako, potem tisti pregovor o tem, da ┬╗v tretje gre rado┬ź, res dr┼żi

Sklepno

Sodni svetVse lepo in prav. Tudi zakonita bo taka izvolitev, ─Źe bo do nje pri┼ílo, toda nih─Źe se ne vpra┼ía kako bo ta sodnik lahko neodvisno sodil. ┼Że v primeru Kangler je dokazal, da je pristranski in da sodi politi─Źno in ne strokovno (njegove odlo─Źitve so bile razveljavljene). Povsem jasno je, da bo tudi kot vrhovni sodnik v primeru izvolitve v Dr┼żavnem zboru ravnal povsem enako, le da bodo njegove odlo─Źitve ┼íe toliko pomembnej┼íe. Ne sprenevedajmo se, to je tudi cilj leve politi─Źne opcije, ki ima v sedanji sestavi Dr┼żavnega zbora ve─Źino. Sodstvo kot sistem, pa s takimi odlo─Źitvami vse bolj tone v brezno, to─Źneje povedano ┼íe bolj bo v vlogi branika leve politi─Źne opcije. ┬á