TRI DAME IN NAPA─îNA SMER KOALICIJE – 2. DEL

Nadaljujmo s primeri.

Ker je dr┼żavljan na javnem kraju jedel burek je bil kaznovan ÔÇô tretja la┼ż

V javnosti odmeva tudi primer moškega, menda dostavljalca hitre hrane, ki naj bi na stopnicah cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani jedel burek in naj bi bil zato kaznovan. In kakšna je resnica?

Dogajanje sodi v sredino novembra 2020, po mojem spominu se je to zgodilo 14. 11. 2020. No┼íenje za┼í─Źitnih mask na prostem je bilo takrat obvezno. Policisti lahko kr┼íitelje opozarjajo ali kaznujejo. V primeru, da kr┼íitelj ne upo┼íteva opozorila policistov, jih lahko denarno kaznujejo.  In to─Źno tako sta policista tudi postopala. Omenjeni dr┼żavljan je sedel na stopnicah cerkve na Pre┼íernovem trgu v Ljubljani. Sploh ni─Źesar seveda ni jedel takrat, ko sta ga policista opazila (lahko je jedel prej). Policista sta ga opozorila, da je no┼íenje za┼í─Źitnih mask obvezno in ga pozvala, da naj si masko nadene. Niti ni jasno ali jo je pri sebi imel ali ne, pomembno je to, da je opozorilo policistov zavrnil in si maske ni hotel nadeti. To je bil torej razlog za denarno kazen in ne to, da naj bi jedel burek.

Tudi temu kr┼íitelju koalicija po┼íilja jasno sporo─Źilo. Najprej se mu bodo opravi─Źili, ─Źe je kazen pla─Źal mu jo bodo vrnili, ─Źe je ni, pa mu je ne bo treba pla─Źati. Kaj si o tem mislita policista, ki sta ravnala povsem zakonito, se ne spra┼íuje nih─Źe. Kr┼íitelj seveda ni bil kaznovan zato, ker je jedel burek ampak zato, ker si ni hotel nadeti za┼í─Źitne maske.  

V nadaljevanju je potrebno odgovoriti ┼íe na nekatera nepojasnjena vpra┼íanja v prvi vrsti o policijskih postopkih. V javnosti namre─Ź kro┼żijo informacije, ki jih ┼íiri zlasti nekdanja opozicija, danes koalicija, seveda s podporo njim naklonjenih medijev. Tudi zato je potrebno predstaviti nekatere statisti─Źne podatke, ki govorijo resnico o policijskih postopkih.

┬╗Brutalni policijski postopki zoper mirne dr┼żavljane┬ź – ─Źetrta la┼ż

Seveda imam ┼ítevilne stike s policisti, sploh pa me zanimajo stiki s tistimi policisti, ki neposredno na terenu izvajajo najte┼żje policijske naloge. Stiki s policijskimi ┼íefi me sploh ne zanimajo, pravo resnico najpogosteje izvem med policisti, ki delajo na terenu. Eden med njimi mi je pred dnevi, ko je bila ┼że znana smer delovanja koalicije na podro─Źju dela policije (opravi─Źilo kr┼íiteljem za zakonite policijske postopke in revizija policijskih postopkov med nasilnimi demonstracijami) sporo─Źil tole: ┬╗Pa to je bolano ÔÇŽ ┼íe malo pa nas bodo sodno preganjali zaradi zakonito uporabljenih prisilnih sredstevÔÇŽ mama mija┬ź. Naj poudarim, da gre za policista, ki je sodeloval pri delu policije ob najve─Źjih brutalnostih razbija─Źev ne le ob zadnjih nasilnih protestih, ampak tudi tistih leta 2012.

V tem delu mojega pisanja, se ne morem opirati na posamezna sporo─Źila policistov, ampak se bom oprl zlasti na podatke, ki so jih na odprtih delih sej Vlade RS podajali predstavniki policije.

Po┼íkodovani policisti in nasilne┼żi

─îe govorimo o ┬╗brutalnih policijskih postopkih┬ź, potem moramo to utemeljiti tudi s ┼ítevilom po┼íkodovanih nasilne┼żev in ┼ítevilom po┼íkodovanih policistov. ┬╗Brutalni policijski postopki┬ź na─Źeloma predpostavljajo, da je posledica policijskih postopkov veliko ┼ítevilo po┼íkodovanih nasilne┼żev, ─Źe je seveda ┼ílo za ┬╗brutalne policijske postopke┬ź.

Toda na┼ía nekdanja opozicija, sedaj koalicija na veliko govori in zavaja ┼íe nekoliko huje. Govori namre─Ź o ┬╗brutalnih policijskih postopkih┬ź zoper mirne dr┼żavljane, kar je absurd nad absurdi.  In kaj povedo ┼ítevilke? Leta 2020 je bilo po┼íkodovanih 16 policistov in novinar (s strani drugega udele┼żenca protesta in ne s strani policije), med protestniki po┼íkodovanih ni bilo. Leta 2021 so bili po┼íkodovani ┼ítirje protestniki in 27 policistov, leta 2022 po┼íkodovanih ni bilo. ┼áe bolj jasno sliko nam poka┼żejo podatki za proteste leta 2012. Takrat je bilo na 23-tih nasilnih protestih po┼íkodovanih 31 nasilne┼żev in 115 policistov, v katere so nasilne┼żi metali vse od granitnih kock, steklenic, kamenja in drugih predmetov. ┼átevilo po┼íkodovanih protestnikov torej ne govori v prid  trditvi, da je bila policija ┬╗brutalna in nasilna┬ź, prej obratno.

Intenzivnost neprijavljenih ÔÇô tudi nasilnih protestov

Javni shodi, tudi protestni, morajo biti pri nas prijavljeni policiji. Ne spomnim se javnega shoda, ki bi ga organiziral desni politi─Źni pol in ne bi bil prijavljen. Tudi sam sem velikokrat sodeloval na takih shodih, ki so bili vsi po vrsti prijavljeni sploh pa nikoli niso bili nasilni.

Zato pa je situacija na levem politi─Źnem polu, pa naj si gre za politi─Źne stranke ali njihove somi┼íljenike druga─Źna, tam praviloma organizirajo neprijavljene javne shode, proteste ali zborovanja. ┼átevilke pa so neizprosne. Leta 2012 je bilo23 protestov, leta 2020 jih je bilo ┼że 407, leta 2021 pa 426 in leta 2022 (do konca marca) 54. Tovrstnih protestov med leti 2013 in 2020 sploh ni bilo. ─îe te ┼ítevilke primerjamo s tem katera vlada je bila na oblasti, ugotovimo to, kar sem ┼że zapisal. Proteste, tudi nasilne organizirajo pripadniki ali podporniki levih politi─Źnih strank in v taki obliki, nikoli pripadniki ali podporniki desnih politi─Źnih strank.

Policija mora varovati vsak shod lahko pa ga tudi razpusti

Policija ima veliko ve─Ź te┼żav z neprijavljenimi shodi, kot s tistimi, ki so prijavljeni. Na prijavljenih shodih je organizator znan, ima ime in priimek, znana je njegova odgovorna oseba, organizator mora poskrbeti za reditelje in podobno. Policija v tem primeru z organizatorjem le sodeluje in mu pomaga, ─Źe je to potrebno. Tudi zato na takih shodih vidimo le tu in tam kakega policista.

Povsem druga─Źe je, ─Źe je shod neprijavljen in ni znano ni─Źesar, sploh pa ne ali lahko pride do nasilja. Policija mora zato anga┼żirati veliko ve─Źje ┼ítevilo policistov, ki morajo opraviti vse tisto, kar bi moral opraviti organizator, ─Źe oceni da lahko pride do nasilja pa mora sploh okrepiti varnost, zlasti pa mora zavarovati varovane objekte kot je sede┼ż Vlade RS ali Dr┼żavnega zbora. Kot ┼że re─Źeno, pa policija lahko ob zakonskih pogojih shod tudi razpusti, udele┼żence pa tudi raz┼żene. In kolikokrat je policija ravnala tako ┬╗brutalno┬ź kot bi rekli nekateri? Leta 2020 je ob 407 shodih razpustila le enega, leta 2021 pa od 426 shodov le 8 shodov. En shod je bil razpu┼í─Źen, ker je UE Ljubljana shod prepovedala, ostali pa so bili razpu┼í─Źeni, ker policija s svojimi ukrepi ni mogla ve─Ź zagotavljati varnosti. Lahko govorimo o ┬╗brutalni in nasilni policiji┬ź? Nikakor ne.

Se nadaljuje.