Če bi danes med našimi prebivalci naredili anketo in jih vprašali ali je predsednik vlade Janez Janša čestital za zmago na letošnjih volitvah aktualnemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, bi velika večina odgovorila pritrdilno. Toda ali je to res? Pred dnevi sem na twitter profilu izzval enega od novinarjev (Miha Orešnik) s tem pa tudi vse druge, da prosim za fotografijo takega twitta Janeza Janše. Odgovoril mi je, da kaj takega ni nikoli trdil. Kaj pa vi? Ste vi zasledili twitt Janeza Janše v katerem je čestital Donaldu Trumpu za zmago na volitvah? Pa smo tam. Velika večina naših ljudi verjetno misli, da mu je čestital. Zakaj tako mislijo? Zato ker so to trdili v naših levih političnih trobilih, vključno z nacionalno televizijo, ki ji vsi mi nakazujemo nekaj več kot 100 milijonov na leto.
Je pa Janez Janša twittnil Donaldu Trumpu “zmagaj”, prav tako je pred volitvami twittnil, da bi bil Biden šibek predsednik ZDA, če bi na volitvah zmagal. In kaj je tu narobe? Se spomnite predvolilnih časov v Sloveniji? V Slovenijo prihajajo različni predsedniki strank ali držav ali evropskih političnih združenj, ki v Sloveniji ali pa z videoposnetkom jasno povedo, da je ta ali oni predsednik stranke (velja za leve in desne) najboljši kandidat za predsednika bodoče vlade. Je tu kaj narobe? Prav nič, ne pri levih ne pri desnih. To pa še ne pomeni, da se v popolnosti strinjam z Janezom Janšo. Želel bi si kakega twitta manj, toda to je njegova pravica, ki jo spoštujem. Opozarjam le na to, da z njegovimi twitti levi dominantni mediji hudo manipulirajo.
Le naivne pri vsem tem pritegnejo poročanja tujih medijev o tem, da Janez Janša s svojimi twitti dela škodo Sloveniji. Vsi ti prispevki seveda nastanejo v Sloveniji, od koder jih posamezniki tipa Blaž Zgaga ali Zoran Potić ali dominantni mediji izvažajo v tujino, tam jih le objavijo. Nihče pa več ne omenja leta 2000. Takrat so tako ameriški kot naši mediji poročali, da je na njihovih volitvah zmagal demokrat Al Gore in ne republikanec George Bush. Kar 37 dni je trajalo do odločitve sodišč, ki so razglasila zmago Georga Busha in ne Al Gora. S tem seveda ne namigujem, da bo sedaj po odločitvi sodišč zmagal Trump in ne Biden. Nasprotno, tudi po odločitvi sodišč bo verjetno zmagal Biden.
Levi dominantni mediji danes na debelo poročajo o tem, da Janez Janša v mandatu Bidna ne bo prejel vabila za obisk Bele hiše. Povsem mogoče, a pri tem zanemarjajo dejstvo, da je bil Janez Janša zadnji gost Bele hiše v vlogi predsednika vlade Slovenije. Nikoli za tem niti Borut Pahor, niti Alenka Bratušek pa Miro Cerar, sploh pa Marjan Šarec niso prejeli vabila za obisk Bele hiše. To je tudi logično. Slovenija se je v času njihovih vlad povsem pomaknila k Rusiji. A to sedaj ni pomembno. Važno je, da zaradi twittov orkestrirano napadajo Janeza Janšo.
Dominantni levi mediji pa imajo spomin kokoši. Ne, ne, preveč je to kar sem zapisal. Dominantni mediji so danes dvolični. Konec koncev njihovi lastniki so levi politični tajkuni, javna radijska in televizijska hiša, ki jo plačujemo vsi, pa tako ali tako predstavlja nosilca propagande proti sedanji vladi Janeza Janše. Poveličuje nasilne proteste proti vladi, pred kamere vabi kriminalce, ni da ni, le da se najde posameznik, ki kritizira vlado in že je v prvih kadrih. Pri tem pa so ravnali povsem drugače leta 2012. Takrat sta Janez Stanovnik, takrat predsednik Zveze borcev za …ne vem kaj že in aktualni predsednik države Danilo Türk v Dražgošah grmela, kako je treba ustaviti imperialistične ZDA in takratnega njihovega veleposlanika v Sloveniji Josepha Mussomelija, s katerim sva se srečala leta 20212 in se osebno poznava. Ta je takrat v svojo rezidenco povabil vse predsednike parlamentarnih političnih strank in nakazal, da si želi velike koalicije med SDS in PS Zorana Jankoviča. To je seveda njegova pravica, da pove kar misli. Toda doživel je takšen pogrom naših dominantnih levih medijev in levih političnih strank, da je takratni predsednik ZDA Barack Obama razmišljal o odpoklicu Mussomelija. O tem naši levi dominantni mediji seveda niso poročali. Prav v tem se kaže vsa beda in dvoličnost naših levih dominantnih medijev.
Twittanje Janeza Janše jih boli, ker “lahko” zdaj pridobiva še več sledilcev na svojem twiter profilu. Zakaj? Ker je USPEŠEN PREDSEDNIK VLADE, KI TWITTA. Pa tudi zato, ker Janez Janša nekaj pomeni. Pomeni, da le ne morejo početi prav vse, kar jih je volja. Janez Janša je močan vodja, vodja s hrbtenico. Če so – skrajni levičarji Z MEDIJI – rušili to vlado že v nastanku, kako jih mora boleti šele zdaj, ko so vidni uspehi te vlade. Skrajnim levičarjem – “BREZHRBTENIČARJEM” pač gre zgolj za denar in za oblast. Skrajni levičarji, kruhoborci so v veliki dilemi…..Kaj zdaj?!…. poniglavo, z lažmi, prevarami in s še čem zrušiti uspešno vlado ali pa v tem trenutki neodgovorno preko medijev nabijati do volitev kako, da je ta vlada neuspešna……. “BITI ALI NE BITI” – “PREVZETI ALI NE PREVZETI OBLAST” v tem trenutku “TO JE TU VPRAŠANJE”. (oblast – globoka država preko brezhrbteničarjev)
ENO ALI DRUGO, SE JIM BO slej ko prej MAŠČEVALO! So stisnjeni v kot. KER TA VLADA DELA USPEŠNO!
(pri prevzemanju se jim zatika… z nasiljem na ulicah jim nekako ne gre – bodo sedaj poizkušali preko DeSUS razbijat?!)
Glede volitev v Ameriki? Na dan volitev “sem videl” nekako takole….Na odru Trump, okrog odra pa ena sama tema, slaba energija….kot, da gre za prevare v Trumpovo škodo. In se je začelo…….. Bomo videli kako s tem…..
Levičarjem je zdaj, ko je twitnil Janša, Amerika “najbolj pomembna”?! Desetletja so pa “videli” zgolj Ruse in mantrali v stilu – “gnili zahod”?!
Pokojni član in predsednik Predsedstva SFRJ, predsednik Vlade RS in Predsednik RS ter karizmatični prvak nekdaj namočnejše parlamentarne stranke LDS, dr. Janez Drnovšek, je že v svojih dokaj spravljivih in miroljubnih časih demokratičnega vladanja jasnovidno in preroško imenoval “četrto vejo oblasti” v slovenskih množičnih medijih – “mrhovinarji”.
Žal se je od tistih, v mnogočem, “zlatih časov” medijsko promovirane Drnovškove “zgodbe o uspehu” vse le še slabšalo in vse od danes – katastrofalno poslabšalo: in sicer na aktualni medijski sceni, na aktualnem političnem parketu in na aktualni začasni proti-epidemijski “fronti”, ki se je sprevrgla v groteskno samo-destruktivno ponovitev pogubnega nacionalnega razkola med fanatičnimi eno-partijskimi avtokrati in pluralističnimi demokrati, med pristaši statičnega totalitarizma in privrženci dinamičnega večstrankarskega parlamentarizma, med ideologi, naročniki, scenaristi, režiserji in “frontmani” aktualnega proti-vladnega vstajništva, polit-kolesarjenja in uličnega huliganstva ter med demokratično izvoljeno, legalno in legitimno zakonodajno in izvršilno vejo oblasti v RS.