Danes se je v Državnem zboru (DZ) zgodilo nekaj, kar v preteklosti nismo videli pogosto. Seveda mislim na imenovanje sodnikov. Kakšnih 25 let spremljam delo DZ, tri mandate sem bil tudi poslanec DZ in le redko se je zgodilo, da bi DZ zavrnil imenovanje kateregakoli kandidata za sodnika ali sodnico. Če me spomin ne vara, se je v mojih treh poslanskih mandatih to zgodilo le dvakrat.
Danes smo v DZ doživeli prav to. Državni zbor ni imenoval kandidata za vrhovnega sodnika. Razlog za to in ime kandidata sploh nista pomembna. Gre za vprašanje ali DZ lahko zavrne imenovanje kandidata za sodnika ali ne.
Levi politični pol je danes v DZ na ves glas vpil, da se to ne sme zgoditi, da je to napad na neodvisno sodno vejo oblasti, da gre za politizacijo pravosodja in še kaj. Tudi Vrhovno sodišče in Sodni svet sta »zaskrbljena« zaradi ne imenovanja kandidata.
Sistem, ki ga imamo danes je tak, da kandidate za sodnike in kandidate za vrhovne sodnike izbere Sodni svet in jih v imenovanje predlaga DZ. Ta pa jih izvoli. Levi politični pol seveda vpije, da poslanci DZ nimajo pravice zavrniti imenovanja kandidata za sodnika, toda pri tem ne navaja nobenega zakonskega določila, kaj šele določila Ustave RS. Zato poglejmo kaj pravi 82. člen Ustave RS. »Poslanci so predstavnika vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila«.
Kaj še ni jasno. Vse je jasno. Poslanci DZ lahko zavrnejo imenovanje kandidata za sodnika ali vrhovnega sodnika (le te imenuje DZ) in nič drugače.
Vso vpitje levega političnega pola v DZ in vsa »zaskrbljenost« Vrhovnega sodišča in Sodnega sveta so zato vredna le toliko kot lanski sneg.