Konec avgusta letos, sem na pobudo prijatelja, v okolici Šmarja pri Jelšah obiskal nad 80 letno gospo, ki sama živi v hiši in nima pitne vode (prispevek o obisku si lahko preberete tu spodaj). Ker ima gospa stomo, mora za čiščenje le-te, da se nebi okužila, vodo kupovati. Ne in ne sem si po tiho dopovedoval, ko je nemočna in stala pred menoj. Gospa naredil bom vse, da v vašo hišo priteče čista pitna voda.
Dne 24. 09. 2026 sem objavil tudi članek na to temo in v njem prikazal čisto navadna dejstva. V članku sem Alenko Bratušek zaprosil za 500 evrov pomoči, da bi gospa končno prišla do svoje ustavne pravice, to je pravice do pitne vode. Alenka Bratušek se ne more izgovarjati, da za moj poziv ni vedela, saj sem prošnjo naslovil na njen uradno objavljen elektronski naslov v DZ, kot tudi na njeno telefonsko številko v obliki sms sporočila.
Seveda sem se na Alenko Bratušek spomnil zato, ker je bila 12. 07. 2016 seja DZ na kateri smo razpravljali o tem, da v Ustavo RS zapišemo pravico do pitne vode. Predlagateljica vpisa pravice do pitne vode v Ustavo RS je bila Alenka Bratušek. Poglejmo kako je takrat modrovala in pametovala (prepis magnetograma): »Voda je javna dobrina in mora biti dostopna vsem za vedno. Dejstvo je, da je predlog, ki je danes pred vami, res predlog za prihodnost… Vesela sem, da bo naš predlog danes dobil tako veliko podporo… To je zelo pozitivno in zelo velik signal, ki ga bomo dali tudi Evropi in svetu… Zapišimo v ustavo to, kar je najmanj potrebno za to, da bo pravica do pitne vode dostopna vsem… Brez vode ni življenja je rek, ki še kako drži… Zato je prav, da danes poskrbimo za prihodnost… Voda je javna dobrina in mora biti dostopna vsem za vedno… Vodo bomo v ustavi zaščitili za prihodnje rodove in nobena vlada ne bo mogla samovoljno prodajati naših vodnih virov. Treba bo prilagoditi zakone, treba bo zagotoviti spremembe oziroma treba bo poskrbeti, da bo ta ustavna sprememba zaživela v življenju… Jaz si želim, da ne bo ta ustavna sprememba ostala samo črka na papirju… Na koncu, res, mislim, da delamo pravo in veliko stvar za prihodnost, zato še enkrat hvala vsem, ki boste predlog Zavezništva pomagali zapisati v ustavo«.
To so torej stavki iz nastopa Alenke Bratušek v DZ, ko smo vpisovali pravico do pitne vode v Ustavo RS. Tako je torej modrovala in pametovala vizionarka Alenka Bratušek, tako je torej ona »gradila« boljšo Slovenijo in tako se je kazala za vzor Evropi in svetu.
Naj jasno povem, da sem kot poslanec DZ izražal pomisleke in navajal podatke, ki se še danes kažejo za povsem točne. Dejal sem namreč, da sam vpis pravice do pitne vode v Ustavo RS, ljudem ne bo prinesel nič, ter da so to le lepe besede, ki v praksi ne bodo imele nobenega učinka. Pri glasovanju sem se vzdržal. Danes po 10. letih, v uvodu omenjena ostarela gospa, od zvenečih besed Alenke Bratušek nima nič, tudi od vpisa pravice do pitne vode v Ustavo RS nima nič.
Toda to danes, dober mesec po mojem obisku pri njej sploh ne drži več. V njeni skromni hiši iz pipe teče čista pitna voda, gospa ima prenovljeno kuhinjo, gospa lahko vzdržuje osnovno osebno higieno z vodo iz pipe, kuha si lahko z vodo iz pipe, stomo si lahko očisti z vodo iz pipe. Moj denarni prispevek je malenkost in je nepomemben, pomemben je prispevek soseda (on iz Makedonije ona iz Bosne s štirimi otroki), pomemben je prispevek lokalnega odbora SDS, ki ga vodi Uroš Operčkal, pomemben je prispevek Občine Šmarje pri Jelšah in njenega župana Matije Čakša, pomemben je prispevek lokalnega komunalnega podjetja, ki ga vodi Bojan Pirš.
Kaj pa moj poziv Alenki Bratušek, da naj prispeva 500 evrov? Njenega odziva ni.