Današnja novica na POP TV, ki se je nanašala na sodni postopek zoper Dina Muzaferovića – (Cezar), ki je glavni osumljenec umora Satka Zovka, umor se je zgodil v bližini hotela Mons v Ljubljani, dne 29. 11. 2024, mi ni dala miru. Poklical sem nekaj znancev, ki ta sodni postopek spremljajo in ugotavljam, da obstaja velika verjetnost, da bo glavni osumljenec za umor Dino Muzaferović – Cezar, kmalu izpuščen iz zapora. Razlog naj bi bila groba tožilska, pa tudi policijska napaka, vezana na domnevno nezakonito pridobivanje dokazov.
Naj to primerjam z zadevo Trenta, kjer je bil osumljenec Janez Janša in dve soobtoženi osebi. Sodišče v Celju in Višje sodišče v Kopru je v tej zadevi izreklo oprostilno sodbo Janezu Janši in soobtoženim. Toda sodni proces se je vlekel od leta 2013, samo domnevno kaznivo dejanje, ki to ni bilo, pa naj bi se zgodilo okoli leta 2006. Tožilca v tej zadevi sta bila Boštjan Valenčič in Luka Moljk. Sodišče je odločilo, da oba tožilca nimata dokazov, da bi Janez Janša in soobtožena naredili kakršnokoli kaznivo dejanje.
Naj dodam še en primer, o katerem sem že pisal. Gre za primer Roberta Fojkarja, ki ga je tožilka Branka Oven iz Nove Gorice deset in več let preganjala za kaznivo dejanje pedofilije. Robert Fojkar nikoli ni bil obsojen na nobeni stopnji sojenja, končno pa je Vrhovno sodišče odločilo, da ga ni bilo na kraju storitve kaznivega dejanja in okaralo tožilko, češ da postopek zoper Roberta Fojkarja zavlačuje desetletje in več, čeprav nima nobenih dokazov.
Leta 2021 je nekdo o Alešu Hojsu, takrat notranjemu ministru zapisal, da je »pes, ki ga je treba likvidirati«. Tožilstvo je ocenilo, da ne gre za kaznivo dejanje. Nato je Urban Purgar zapisal identičen stavek, ki se je nanašal na Tanjo Fajon. V tem primeru je tožilstvo ocenilo, da gre za kaznivo dejanje.
Kaj vse to pomeni? V osnovi to pomeni, da so tožilci popolnoma nenadzorovani. Nad njimi je le Bog in plavo nebo. Karkoli odločijo je »sveta stvar« ki je nedotakljiva in je dokončna. Čeprav gornji primeri jasno kažejo, da lahko tožilci po mili volji zlorabljajo svoj položaj, kot je to bilo v primeru Janeza Janše in soobtoženih in v primeru Roberta Fojkarja. Lahko pa svoje delo opravljajo skrajno malomarno in sodišče mora izločiti dokaze zoper osumljenca, kot je to v primeru Cezar. Podobno je bilo v primeru Zorana Jankoviča.
Sodniki so nadzorovani. Če sodnik na prvi stopnji odloči napačno, lahko to popravi višje sodišče, če še to zgreši, lahko to popravi Vrhovno sodišče RS, če gre tudi tu kaj narobe lahko o tem odloča še Ustavno sodišče RS in končno lahko o tem odloča še Evropsko sodišče za človekove pravice.
V primeru tožilcev pa ni tako, vsaka odločitev tožilca, pa naj si bo kakršnakoli je dokončna in pika. To pa je narobe. Tožilske odločitve so bile do leta 2011 nadzorovane s strani vodje tožilstva ali senata tožilcev, ki so lahko preverjali odločitev posameznega tožilca. Od takrat pa je v veljavi zakon Aleša Zalarja, ki je to odpravil in tožilce naredil tako rekoč nedotakljive. Zagotovo bo sedanja vlada morala poseči in tožilske odločitve bo morala spraviti v okvir kakršen je bil do leta 2011.
Tožilce je nujno organizacijsko vključiti enemu od ministrstev, saj so del izvršne veje oblasti. Njihova neodvisnost je praktično identična policijski neodvisnosti, tako da v praksi ne bi smelo biti težav. Takšno ureditev pozna veliko demokratičnih držav. Dokler bodo nadzorovali sami sebe, v praksi nadzora ne bo. Podpis tožilskega sporazuma z Rusi je šolski primer tožilskega dojemanja neodvisnosti.
Peter…. z vami se strinjam, leta 2012 /2013 so bili tozilci pod notranjim ministrstvom, minister sem bil jaz, Ustavno sodisce je odločilo, da je to ok.