BOG, PLAVO NEBO IN NEUPORABLJEN 288. ČLEN KAZENSKEGA ZAKONIKA

Ob nedavnem sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, ki je odredilo pripor za raziskovalnega novinarja Bojana Požarja, Vrhovno sodišče je sklep sicer takoj odpravilo, sem se spomnil na nek moj nastop v Državnem zboru, na temo odgovornosti v pravosodju. Podatke za tisti nastop sem zbiral dolgo časa, zlasti pa mi je bil pri tem v veliko pomoč raziskovalno dokumentacijski center Državnega zbora, ki je zbral podatke več držav Evropske unije na to temo in jih strnil v dokumentu z naslovom: Odgovornost sodnikov in tožilcev številka 33/2013 z dne 16. 09. 2013. Omenjeni dokument v večini povzema CEPEJ podatke za leto 2010. Ta dokument je tudi osnova za prispevek, ki ga pravkar berete. Res je da so podatki torej že precej stari, toda tisti, ki boste iskali novejše podatke ne boste odkrili tople vode, točneje podatki se od takrat do danes niso bistveno spremenili.

Avstrija

Omenjeni dokument za leto 2010 navaja podatke o kaznivih dejanjih, poklicni neprimernosti, kršitvah poklicne etike in sicer je bilo takih postopkov zoper sodnike 46, zoper tožilce pa 4. Na 100.000 prebivalcev je Avstrija imela 17,8 sodnikov, evropsko povprečje pa je bilo 21,6.  Vsak njihov tožilec je v povprečju na letni ravni reševal 1601,9 zadev, evropsko povprečje je bilo 615,2 zadevi, vložil pa je 212,4 obtožnih aktov, evropsko povprečje pa je bilo 136,1. V Avstriji je bilo uvedenih 3,1 disciplinskih postopkov na 100 sodnikov, evropsko povprečje pa je bilo 2,1 postopka.

Italija

Za isto leto so v omenjenem dokumentu za to državo navedeni naslednji podatki. Italija je imela na 100.000 prebivalcev le 11 sodnikov. Vsak tožilec je letno prejel v reševanje1821,2 zadev, vložil pa je 370 obtožnih aktov. Zoper sodnike in tožilce je bilo uvedenih 175 postopkov. Na 100 sodnikov in tožilcev sta bila torej uvedena 2 postopka.

Nemčija

Na 100.000 prebivalcev je Nemčija imela 24,3 sodnika. Nemški tožilec je v povprečju na letni ravni dobil v reševanje 880 zadev, vložil pa je 206,1 obtožnih aktov. V Nemčiji je bilo takrat uvedenih 17 postopkov zoper sodnike in 3. postopki zoper tožilce. Na 100 sodnikov je bilo torej uvedenih 0,1 postopka in

Slovenija

Za leto 2010 je omenjeni dokument za Slovenijo navajal, da smo imeli, 49,9 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Naš tožilec je v povprečju na leto dobil v reševanje 554,5 zadev, vložil pa je 89,4 obtožnih aktov. V omenjenem letu je bil v Sloveniji zoper sodnike uveden en sam postopek, zoper tožilce pa postopkov sploh ni bilo. Na 100 sodnikov je bil torej uveden 0,1 postopek.

Sklepno

Gornje podatke za zaključek povzemimo še po istih parametrih za omenjene države.  Kar se tiče postopkov zoper sodnike lahko mirno zapišemo, da ti postopki v Avstriji (50 zoper oboje), Nemčiji (20 zoper oboje) in Italiji (175 zoper oboje) so, v Sloveniji pa jih praktično ni, točneje 1 sam postopek v omenjenem letu. Glede števila sodnikov na 100.000 prebivalcev pa je Slovenija v samem vrhu (49,9), sledi ji Nemčija (24,3), Avstrija (17,8) in Italija (11). Na tožilstvu pa je situacija podobna. Vsak Slovenski tožilec letno spiše 89,4  obtožnega predloga, v Nemčiji 206,4, Avstriji 212,4 in Italiji 370,8 obtožnega predloga.

Tisto kar pa je najpomembnejše, pa je to da imajo vse države v svoji zakonodaji opredeljeno tudi odgovornost sodnikov in tožilcev. Ta je običajno disciplinska, kazenska pa tudi odškodninska.  A tudi tukaj je stvarnost precej različna. V Avstriji, Italiji in Nemčiji to odgovornost izvajajo tudi v praksi. Stvari gredo celo tako daleč, da v kolikor je sodnik spoznan za krivega v zvezi  z napačnim sojenjem, je odgovoren tudi materialno vse do tretjine njegove plače ali pokojnine. Oškodovancu v takih primerih odškodnino izplača država, ki pa jo nato izterja od sodnika.

No tudi mi imamo podobno določilo v kazenskem zakoniku. Gre za  “Protizakonito, pristransko in krivično sojenje”, zapisano v 288. členu, ki pravi takole:

“Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let.

Enako se kaznuje sodnik, ki z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi”.

Toda vrnimo se k naslovu, kjer sem zapisal “neuporabljen 288. člen Kazenskega zakonika. In to tudi drži. Omenjeni člen je mrtva črka na papirju, ki ga slovensko sodstvo še ni uporabilo, vsaj meni tak podatek ni poznan. Morda pa je čas za odvetnika Francija Matoza in raziskovalnega novinarja Bojana Požarja, da tak postopek sprožita, sicer bo nad našim sodstvom še kar kraljeval Bog in plavo nebo.

3 komentarji

  1. Še en velik zdrs – ŠKANDAL slovenskega “sodstva”. Sem spremljal zadevo (glede odvetnika Francija Matoza in raziskovalnega novinarja Bojana Požarja) čakal, DA SE ODPRAVIM PRED “SODSTVO” V LJUBLJANO – NA PROTEST.
    V slovenskem “sodstvu” je preveč “slučajev”, velikih zdrsov ( “velikih svinjarij”) z namenom zastraševanja, onemogočanja, uničevanja drugače mislečih). Če naštejem najodmevnejše:
    PATRIA, KANGLER, NOVIČ, RADONJIĆ itd…. “Sodstvo” daje močan vtis – PEČAT, da je – še vedno – “v službi NAŠIH”, “LEVIČARJEV”.
    “Sodstvo”? del tiste “gnile” manjšine (gnila jabolka) celotnega sodstva kateri je “vse podrejeno.”
    ČAS JE, DA ZAPOSLENI V “SODSTVU” ZAČNEJO ODGOVARJATI ZA SVOJA PROTIPRAVNA DEJANJA. Ne pa – slabši kot si – bolj napreduješ.
    BLIŽAJO SE VOLITVE. Na novi vladi bi moralo biti, da se to končno uredi, da se kaznuje, odstrani vse, ki v sodstvu – namerno ali pa nenamerno (zaradi svoje nesposobnosti) grobo kršijo zakonodajo. (teptajo človekove pravice – GROBO TEPTAJO ČLOVEKA kot takega) . Težka a nujna naloga.
    Brez normalnega sodstva preprosto ni in ne more biti – normalne (pravne) države.

  2. Še en velik zdrs – ŠKANDAL slovenskega “sodstva”. Sem spremljal zadevo (glede odvetnika Francija Matoza in raziskovalnega novinarja Bojana Požarja) čakal, DA SE ODPRAVIM PRED “SODSTVO” V LJUBLJANO – NA PROTEST.
    V slovenskem “sodstvu” je preveč “slučajev”, velikih zdrsov ( “velikih svinjarij”) z namenom zastraševanja, onemogočanja, uničevanja drugače mislečih). Če naštejem najodmevnejše:
    PATRIA, KANGLER, NOVIČ, RADONJIĆ itd…. “Sodstvo” daje močan vtis – PEČAT, da je – še vedno – “v službi NAŠIH”, “LEVIČARJEV”.
    “Sodstvo”? del tiste “gnile” manjšine (gnila jabolka) celotnega sodstva kateri je “vse podrejeno.”
    ČAS JE, DA ZAPOSLENI V “SODSTVU” ZAČNEJO ODGOVARJATI ZA SVOJA PROTIPRAVNA DEJANJA. Ne pa – slabši kot si – bolj napreduješ.
    BLIŽAJO SE VOLITVE. Na novi vladi bi moralo biti, da se to končno uredi, da se kaznuje, odstrani vse, ki v sodstvu – namerno ali pa nenamerno (zaradi svoje nesposobnosti) grobo kršijo zakonodajo. (teptajo človekove pravice – GROBO TEPTAJO ČLOVEKA kot takega) . Težka a nujna naloga.
    Brez normalnega sodstva preprosto ni in ne more biti – normalne (pravne) države.

  3. Kot je videti, se je vsaj del sodne veje oblasti (tokrat Višje sodišče v Ljubljani) skušal ponovno neposredno z nedopustnimi političnimi motivi vpletati v predvolilne aktivnosti na področju ustavno varovanih medijskih in mnenjskih svoboščin, kar pa je tokrat, na srečo, nemudoma častno in odločno preprečilo Vrhovno sodišče RS.
    Najnovejši eksces v nedotakljivem ozvezdju kot da deviško avtonomne in neodvisne sodne veje oblasti ponovno zgovorno kaže, da pojmujejo in uresničujejo različne ravni sodnih institucij in različni izvoljeni sodniki v tej državi skrajno različne izrazne podobe “vladavine prava”, sumljivo podložene in nedopustno obremenjene s političnimi, ideološkimi, strankarskimi, kapitalskimi, interesnimi … “nahrbtniki” posameznih izvoljenih sodnikov, sodnih senatov in sodnih funkcionarjev.
    Kot kažejo mednarodno primerljivi podatki, se trajno izvoljeni sodniki pri nas nikakor ne morejo pritoževati nad preobremenjenostjo in še manj nad morebitnimi upravičenimi sankcijami pristojnih nadzornih in kontrolnih organov znotraj sodne veje oblasti.
    Več kot očitno se “sodni mlini” tudi pobalinsko požvižgajo nad mnogokrat utemeljenimi očitki in kritikami širše družbene in strokovne javnosti in celo nad utemeljenimi očitki in kritikami legalnih in legitimnih organov zakonodajne ter izvršne veje oblasti.
    Že kar navadili smo se na hude in brezsramne sodniške polemike z legalno in legitimno izvoljeno zakonodajno ter izvršno vejo oblasti ter celo na skrajne posege sodne veje oblasti (Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS) v aktualne politične razmere in okoliščine, ki bi smele in morale biti skladne z veljavno ustavno ureditvijo v RS.
    Kar je dovoljeno sodni veji oblasti pri enostranskem kritiziranju ter celo onemogočanju legalne in legitimne zakonodajne ter izvršne veje oblasti, je praviloma nedovoljeno legalni in legitimni zakonodajni in izvršni oblasti, kadar kritično obravnava sporna dejanja in ne-dejanja sodne veje oblasti.
    Več kot očitno med vsem tremi avtonomnimi in enakovrednimi vejami oblasti v RS ne vlada medsebojno spoštljivo in kritično ravnovesje moči, ampak se sodna veja oblasti ves čas preroško izvzema iz družbene kritike in odgovornosti.
    Ostalima dvema vejama oblasti trajno izvoljeni sodniki nikakor ne dopuščajo nikakršne možnosti konstruktivne kritike in nikakršnega vpliva na njihovo sveto avtonomijo, sami pa zaradi lažne cehovske solidarnosti znotraj sodniškega ceha ne storijo ničesar za to, da bi očistili sodišča ne-strokovnega, ne-poštenega in pristranskega sojenja, da bi vselej in povsod izražali in dokazovali videz in faktum sodniške nepristranskosti, da bi v kali zatrli prepogoste manifestacije ne-poštenega ter ciljno/rezultatsko motiviranega sojenja, s katerim zavestno služijo lastnemu pohlepu in najrazličnejšim mafijskim združbam iz sveta politike, financ, gospodarstva, mednarodnega kriminala …

Comments are closed.