Ne pristajam na tako razlago

V našem ustavnem redu, ki je zelo primerljiv z stavnim redom zahodnih držav, zlasti z Nemčijo, je vse jasno. Imamo tri popolnoma neodvisne veje oblasti, to so: zakonodajna (Državni zbor), izvršna (Vlada RS) in sodna veja oblasti (Vrhovno sodišče s podrejenimi sodišči). V praksi pa izven ustave govorimo tudi o četrti veji oblasti, ki to sicer ustavno gledano ni, v praksi pa je, to je medijska veja oblasti. To je še kako res v razmerah, ki jih poznamo pri nas, saj večinski ali dominantni mediji, še kako dobro opravljajo svojo vlogo v smislu promoviranja levih političnih strank in seveda blatenju desnih političnih strank.  Toda vse zgoraj zapisano niti ni problematično, razen medijske veje oblasti in njene vloge.

Znotraj razmerij med zakonodajno vejo oblasti (Državni zbor), izvršilne veje oblasti (Vlada RS) in sodne veje oblasti (Vrhovno sodišče s podrejenimi sodišči) v Sloveniji prihaja do hudih anomalij. Naj nekatere navedem.

Ustavno gledano so vse veje oblasti med seboj enakopravne in neodvisne, med njimi naj bi vladalo tako imenovano razmerje zavor in ravnovesij, kar v praksi pomeni neke vrste kontrolo ene nad drugo vejo oblasti.  Do tu vse dobro in prav, kdo se s tem nebi strinjal. Kaj pa praksa?

Tu pa že nastopi velik problem. Sodnike v trajno sodniško funkcijo imenuje Državni zbor. Sodna veja oblasti pa trdi, da Državni zbor kandidate za sodnike lahko le brez besed imenuje in da nima pravice zavrniti imenovanja kandidata za sodnika. V več kot deset letni zgodovini se spomnim le dveh primerov, ko je Državni zbor zavrnil imenovanje kandidata za sodnika. Če stvar obrnemo okoli, potem bi lahko rekli, da sodna veja oblasti pač ne more in ne sme soditi za kazniva dejanja poslancem, saj so neodvisna veja oblasti. To bi bila enaka trditev, kot je tista da Državni zbor ne sme zavrniti imenovanja sodnika v trajni mandat. To je torej realen absurd. Sedanje stanje je tako, da že več kot 15 let Državni zbor ni izglasoval imunitete za sojenje pred sodišču nobenemu poslancu, nasprotno pa Državni zbor ni z imenovanjem v trajni mandat sodnikov zavrnil praktično nobenega kandidata (razen dveh). Je to ravnovesje med vejami oblasti. Ni, zato pač ne pristajam na tako razlago tega problema.

Nekaj podobnega se dogaja na relaciji med izvršno vejo oblasti (Vlada RS) in tožilstvom, ki sploh ni sestavni del sodne veje oblasti, ampak je del izvršne veje oblasti. V tem primeru tožilce imenuje Vlada RS. Tožilska organizacija pa je na stališču, da Vlada RS tožilce lahko brez razprave in brezpogojno na njihov predlog le imenuje, brez pravice, da bi imenovanje zavrnila. Ja kako? Lahko potem stvari enakopravno obrnemo okoli in rečemo, da tožilci, članov vlade brezpogojno ne smejo preganjati? To bi bil absurd, kot je seveda tudi absurd, da vlada tožilce mora imenovati in nima pravice zavrnitvi imenovanja. Zato pač ne pristajam na tako razlago tega problema.

Kaj pa novinarji kot četrta veja oblasti? Dejstvo je, da velika večina dominantnih medijev svoje kritične vloge do vseh vrst oblasti sploh ne opravlja, ampak skrajno pristransko navija za leve politične stranke. V takih razmerah se širi prepričanje, da novinarji lahko neusmiljeno kritizirajo, lažejo in potvarjajo dejstva na račun desne vlade in njenih članov. Vlada RS in njeni člani in desne politične stranke pa nimajo nobene pravice ocenjevati dela omenjenih novinarjev. Ne, zato pač ne pristajam na tako razlago tega problema.

Za zaključek pa poglejmo še tale primer.  Novinar Dnevnika, tajkunsko za kriminal obsojenega Martina Odlazka, Zoran Potić, se je odzval na naslednje sporočilo Uroša Urbanije, šefa uradnega vlada za komuniciranje in Janeza Janše, predsednika vlade. Omenjena sta zapisala tole:

 

Zoran Potić pa se je odzval takole:

@p_zoran Ob takem tvitu je treba oblastnika najprej povprašati po zdravju, nato pa ga zaradi prekoračitve pooblastil, ogrožanja demokratičnih postulatov in norm slovenske družbe pozvati k odstopu. Vsak, ki podpira te vrste oblastnika, je soudeleženec pri kršitvah demokrat. in občih norm.

Zoranu Potiću sem v zvezi s tem sporočil tole:

dr. Vinko Gorenak @drVinkoGorenak   Replying to @p_zoran Spostovani g. Zoran! Strah me je za vase zdravje ob zadnjih twittih okoli STA in JJ. Preverite ce je vas žolč na svojem mestu in ce normalno deluje. Pa ne jemljite to za nadlegovanje to je moja skrb in prosim pozdravite Darijana Kosirja. Moje vabilo njemu v Arhiv RS se velja.  

Še enkrat preberite kaj sem zapisal. Sem mu morda grozil? Mislim da ne. On pa v zgornjem stavku vidi moje grožnje.

Zoran str @p_zoran   ·Vinko pa kar še naprej grozi. Pri odzivih Urbanije in Gorenaka sicer lahko opazimo prihranjeno, lažno prijaznost. Iz katerega učbenika je to? Spoštovani moj a …  

Presodite sami, kdo komu grozi in kdo komu laže. Zoran Potić je kot novinar predstavnik četrte veje oblasti, ki vam na vsakem koraku laže. Še plačujete za njegove laži v obliki nakupa časopisa Dnevnik?

3 komentarji

  1. Drži. Sicer pa vse kar napiše Vinko Gorenak drži.
    Vezano na medije pa moja velika želja, da se vlada poenoti glede takojšnje zamenjave Veselinoviča in še večja želja…., da spremeni 31. ali pa 42. člen ZRTVS-1. Se ve kako…

  2. Z ustavnim načelom delitve oblasti med avtonomnimi in neodvisnimi vejami (zakonodajno, izvršilno in sodno vejo) imamo pri nas nenehoma težave, še več pa z zlorabo in dodatno demonizacijo pojma “politizacije” ali “političnega vmešavanja” v načeloma neodvisno in samostojno sodno vejo oblasti.

    Dejstvo je namreč, da se po osvoboditvi, osamosvojitvi in demokratizaciji RS le sodna veja oblasti ni notranje demokratično, doktrinarno in kadrovsko pomladila, prenovila ter prilagodila sicer prevratnim oz. diskontinuitetnim demokratičnim spremembam na poljih zakonodajne in izvršilne veje oblasti. V skladu z veljavnim demokratičnim načelom trajnega mandata sodnikov so ostala sodišča tudi po zgodovinskemu in sistemskemu preobratu institucionalno, doktrinarno in kadrovsko enaka, kot so delovala v prejšnjem nedemokratičnem in totalitarnem enopartijskem sistemu, kjer ni bilo demokratične delitve oblasti med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo ter je nad vsemi tremi prvinami enovite oblastne “fasade” imela popoln in izključen, formalen in ilegalen nadzor edina dovoljena KPS/ZKS s svojimi najvišjimi odločevalci.

    Sklicevanje na trajnost sodniških mandatov ter sklicevanje na avtonomijo sodne veje oblasti je onemogočilo kakršno koli statusno, doktrinarno, institucionalno ter kadrovsko prenovo, pomladitev in prilagoditev sodne veje oblasti novi demokratični in politično pluralni družbeni ureditvi ter vnašalo le še dodaten nepotreben in neproduktiven razkorak med ustavno ureditvijo v RS in družbeno-političnim okoljem na eni strani ter med organi in institucijami sodne veje oblasti.
    Dejstvo pa je, da se sodna veja oblasti ne more in najbrž po inerciji tudi ne želi notranje pomladiti, preroditi in prilagoditi aktualnemu demokratičnemu okolju, če ji pri tem v ustavnih okvirjih ter v skladu s svojimi pristojnostmi ne bodo dejavno, tvorno in vztrajno pomagali demokratično izvoljeni organi zakonodajne in izvršilne veje oblasti ter neposredno izvoljeni Predsednik RS. Demokratično, legalno in legitimno izvoljeni funkcionarji ter organi zakonodajne in izvršilne veje oblasti v RS morajo imeti kot neposredni legalni in legitimni predstavniki in zastopniki ljudstva kot suverena v RS (po veljavni Ustavi RS!) možnosti in pristojnosti, da na ustaven način pregledno in demokratično vplivajo na demokratizacijo in profesionalizacijo sodne veje oblasti ter na krepitev njene avtonomije, strokovnosti in odgovornosti pred narodom in državljani RS. Nihče drug nima bolj demokratičnega mandata, pristojnosti in pooblastil volivcev za to nujno demokratično in politično razvojno nalogo!

    V zvezi z načelom delitve oblasti je potrebno še posebej skrbno in v vseh fazah preiskovalnih postopkov ter postopkov vlaganja obtožnih predlogov ločevati državno tožilstvo od sodne veje oblasti oz. od sodišč. Sodišče mora delovati kot neodvisni, strokovni in etično neoporečni -arbiter/razsojevalec/presojevalec – med tožniki (funkcionarji državnega tožilstva oz. državnega odvetništva, kot jim pravijo ponekod) na eni ter odvetniki/branilci obtožencev na drugi strani.
    Še vedno se prepogosto dogaja, da tožilci in sodniki prijateljujejo in v sodnih kuloarjih skupaj “kujejo” pravnomočne (ob)sodbe, ali da sodniki v izreku sodbe kar nekritično in nekreativno prekopirajo cele dele obtožnice. Kar je dediščina nedemokratične preteklosti , ko so tožilci in sodniki skupaj kot eden/eno zvesto služili “svetim” interesom Partije in njenih samodržcev.

    O novinarjih kot “četrti veji oblasti” bi dejal, da so se večinoma že zdavnaj odrekli neodvisni vlogi objektivnih medijev/posrednikov aktualne družbene resničnosti ter se prostovoljno uvrstili na eno od strani aktualne politične fronte kot opredeljeni in pristran(kar)ski politični/strankarski/kapitalski/naravovarstveni/… aktivisti, borci, kibici, … V resnici je večino medijev in medijskih dreserjev javnega mnenja preslepila brezobzirna borba za oblast/kapital/moč v družbi, zaradi česar so se odrekli profesionalni neodvisnosti ter nevtralnosti, strokovni poštenosti in človeški etiki. Namesto nevtralnih in objektivnih poročevalcev in presojevalcev imamo na vseh koncih aktiviste, borce, provokatorje, lažne oznanjevalce in izganjalce “hudiča”, kratkovidno in egocentrično le onesnažujejo družbeno okolje, kvarijo splošno razpoloženje in spodbujajo nejevero in sovraštvo med ljudmi.

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!