Sredi poletja je Evropski parlament z veliko večino desnih in levih poslancev, na pobudo in po dolgih prizadevanjih evropske poslanke Romane Tomc, sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Med drugim je vlado »Golobnjaka« pozval naj ponovno uvede Dan spomina na žrtve komunizma, ter naj nadaljuje z raziskovanjem več kot 750 komunističnih morišč in zagotovi dostojen pokop žrtev. Resolucijo so podprli naši poslanci Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič in Matej Tonin. Nasprotovali pa so ji Irena Joveva, Vladimir Prebilič in Marjan Šarec. Ob vsesplošno znanem dejstvu, da je bilo v Sloveniji s strani komunističnih oblasti, po drugi svetovni vojni, brez sojenja, pobitih med 50.000 in 100.000 ljudi in da imamo uradno evidentiranih okoli 750 morišč, je nečloveško nerazumno in necivilizacijsko, da so omenjeni poslanci sploh lahko glasovali proti taki resoluciji. Dosežek Romane Tomc pa bo šel gotovo v zgodovino Slovenije.
Predsednico države Natašo Pirc Musar ne moremo neposredno obravnavati kot članico »Golobnjaka«, toda njena stališča so preveč pogosto enaka tistim, ki prihajajo iz »Golobnjaka«, zato jo lahko štejemo vsaj za ideološko članico »Golobnjaka«. Ne vem pa ali resolucije ni razumela, morda je niti ni prebrala, lahko pa, da je s svojim srcem preveč na levi. Po sprejemu resolucije je namreč dejala nekaj kar bolj sodi v Butale Frana Milčinskega, kot v sedanjost Slovenije. Dejala je: »Kakršnokoli zmanjšanje pomena Narodno osvobodilnega boja (NOB), oziroma poskusi zgodovinskega revizionizma, tega dejanja, so nesprejemljivi in jih obsojam«. Resolucija o NOB sploh ne govori, niti z eno samo besedo, torej se je odzvala na nekaj, kar se ni zgodilo. Kot da priznanje komunističnih zločinov spodkopava NOB.
Tudi sicer nas sedanja vladajoča koalicija, ki ji pravim »Golobnjak«, vsak dan bolj potiska v čase enopartijskega sistema oziroma komunizma. Temu smo priča na vsakem koraku.
Tudi Blejski strateški forum (BSF)ni bil nobena izjema. Pred 20. leti sta si ga zamislila Janez Janša in Dimitrij Rupel, kot mednarodni dogodek, ki bo skušal odgovoriti na aktualna politična vprašanja v svetu, hkrati pa bo predstavil in promoviral Slovenijo. No, nič od tega se ni zgodilo. Letošnji Blejski strateški forum so spremenili v pro palestinsko veselico.
Pro palestinski in proti judovski je bil tudi govor Nataše Pirc Musar in dobršen del občinstva, v dvorani, ji ni ploskal. Med njimi so bili Borut Pahor, hrvaški predsednik vlade Plenković, pa albanski in črnogorski predsednik in še mnogo drugih, ki so gledali v tla in se očitno nelagodno počutili, zato tudi niso ploskali.
| Letošnji Blejski strateški forum so spremenili v pro palestinsko veselico. |
Naj vas spomnim proti judovski je bil tudi socialist Hitler, prav ste prebrali socialist, ki je dal pobiti okoli 6 milijonov judov. Po tej logiki so naši odgovorni ideološko podobni Hitlerju, le da judov ne pobijajo. Vodilni politiki »Golobnjaka« v tem kontekstu niso tudi nič drugačni od politikov nekdanje juge s Titom na čelu, ki je bil prav tako pro palestinski in proti judovski.
Na Blejski strateški forum je bil očitno vabljen tudi Aleksandar Vučić, predsednik vlade Srbije, ki pa je raje odšel na Kitajsko. V zvezi z vabilom na Bled, pa je dejal »Pa nisam budala, da na Bledu gubim vreme«, (Pa nisem nor, da bi na Bledu zgubljal čas).
Seveda se je na ne ploskanje oglasila Nataša Pirc Musar. Musarjeva je namreč dejala, da bi ji hrvaški predsednik vlade Plenković moral ploskati, če ne drugače pa iz spoštovanja. Ja pa ja, spoštovanje si je treba z delom ali dejanji pridobiti. Plenković že ve zakaj ni ploskal.
Nas pa je Nataša Pirc Musar podučila, da je naša dolžnost ohranjanje spomina na žrtve v Srebrenici, kar je pohvalno, ni pa nas podučila, da smo dolžni ohranjati spomin tudi na žrtve komunizma v Sloveniji.