DOSE┼ŻKI GOLOBNJAKA 5. DEL

Za za─Źetek naj omenim, da so me klicali nekateri bralci in me opozorili, da ne smem ve─Ź kritizirati tistih v ┬╗Golobnjaku┬ź, saj da so po poplavah drugi ─Źasi, ko se Golob in Jan┼ía razumeta. Njihovega nasveta ne bom upo┼íteval, ┼íe naprej bom pisal o dejstvih, bralci in uredniki, pa boste presodili kako in kaj. Nadaljujmo z dose┼żki ┬╗Golobnjaka┬ź.

Za za─Źetek pa nekaj citatov iz ┬╗Programa za delo koalicije 2022ÔÇô2026┬ź, torej programa ┬╗Golobnjaka┬ź. Takole so zapisali: ┬╗Odlo─Źbe Ustavnega sodi┼í─Źa morajo biti uresni─Źene v najkraj┼íem mo┼żnem roku in ne glede na to, ali se z vsebino ustavne odlo─Źbe strinjamo ali neÔÇŽ┼Żelimo, da predsednik republike prevzame imenovanje sodnikov na predlog sodnega svetaÔÇŽSistemati─Źno vklju─Źevati civilno dru┼żbo v procese odlo─ŹanjaÔÇŽ┬ź.

V nadaljevanju analizirajmo dose┼żke ┬╗Golobnjaka┬ź na tem podro─Źju. Kar se ti─Źe uresni─Źevanja ustavnih odlo─Źb lahko to preverimo kar v ┬╗Poro─Źilu o delu Ustavnega sodi┼í─Źa za leto 2022┬ź. Tam so zapisali takole: ┬╗Ustavno sodi┼í─Źe je v svojih odlo─Źbah ┼że ve─Źkrat opozorilo, da gre za hudo kr┼íitev na─Źel pravne dr┼żave in delitve oblasti, ─Źe se pristojni normodajalec v roku ne odzove na odlo─Źbo Ustavnega sodi┼í─Źa. Ob koncu leta 2022 ostaja nespo┼ítovanih kar osemindvajset odlo─Źb Ustavnega sodi┼í─Źa, od katerihse jih ┼íestindvajset nana┼ía na zakonske dolo─Źbe, dve pa na predpisa lokalne skupnosti. V primerjavi s prej┼ínjimi leti se je stanje glede spo┼ítovanja odlo─Źb Ustavnega sodi┼í─Źa ┼íe poslab┼íalo, saj je bilo konec leta 2021 nespo┼ítovanih triindvajset, konec leta 2020 pa osemnajst odlo─Źb┬ź.

To kar so zapisali v ┬╗Golobnjaku┬ź ostaja torej navadno lepore─Źenje in mrtva ─Źrka na papirju. Ne morem trditi, da je bila tretja Jan┼íeva vlada na tem podro─Źju posebej uspe┼ína, toda ob 38 glasovih, ki jih je imela od potrebnih 46, smo naredili vsaj en ─Źude┼ż na tem podro─Źju. Uresni─Źili smo odlo─Źbo Ustavnega sodi┼í─Źa, ki je pred tem Zakon o dolo─Źitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, razglasilo za neustavnega. ┬╗Golobnjak┬ź ima 53 glasov in na eni sami seji DZ bi lahko re┼íili vseh 26 takih primerov, dva sta namre─Ź v pristojnosti lokalne skupnosti. Tudi sicer ┬╗jokanje┬ź Ustavnega sodi┼í─Źa ni na mestu, saj bi sami lahko poskrbeli za uresni─Źitev svojih odlo─Źb. Lep primer za to je Ob─Źina Ankaran, ki jo je po ve─Źkratni zavrnitvi DZ, ustanovilo kar Ustavno sodi┼í─Źe.

V ┬╗Golobnjaku┬ź nadalje ┬╗┼żelijo┬ź, da predsednik dr┼żave imenuje sodnike. Floskula brez kakr┼ínihkoli rokov. V zvezi s tem je potrebno povedati, da je imenovanje sodnikov v DZ ostanek socializma. V razvitih demokracijah sodnike imenujejo predsedniki dr┼żave, kralji, sodni organi sami in ┼íe kdo, skoraj nikjer pa zakonodajna veja oblasti. Na videz torej nekaj nespornega in samoumevnega, seveda ─Źe bi na┼íe pravosodje delovalo resni─Źno avtonomno in neodvisno zlasti pa nepristransko. Tudi sicer so imenovanja sodnikov v DZ rutina, ki ve─Źinsko poteka z glasovanjem ┬╗za┬ź, velika izjema so primeri, ko DZ ne potrdi predlaganih kandidatov za sodnike. Sam se spomnim le treh primerov, ko se je to zgodilo med stotinami imenovanj sodnikov. Za prenos imenovanja sodnikov iz DZ na predsednika dr┼żave, v na┼íem primeru predsednico dr┼żave, je potrebna sprememba ustave in 60 glasov poslancev, ki pa jih v ┬╗Golobnjaku┬ź nimajo, zagotovi pa jih lahko le NSI, saj SDS nasprotuje predlagani re┼íitvi. Ob prete┼żno levem politi─Źnem enoumju v Sodnem svetu in ob skrajno levo pristranski predsednici dr┼żave, je jasno kdo sploh bo ┼íe lahko postal sodnik. Sicer pa tudi ─Źe do realizacije tega pride, to ne bo usodno za dr┼żavo, bolj usodno bo sodelovanje NSI z ┬╗Golobnjakom┬ź pri volilnem sistemu.

┼áe tretji zapis v  ┬╗Programu za delo koalicije 2022ÔÇô2026┬ź, ki se nana┼ía na ┬╗sistemati─Źno vklju─Źevanje civilne dru┼żbe v procese odlo─Źanja┬ź. V ┬╗Golobnjaku┬ź bi ta stavek lahko zapisali tudi druga─Źe, recimo takole: ┬╗Civilno dru┼żbo, ki nas je pripeljala na oblast, bomo bogato finan─Źno nagradili┬ź, to bi bil bolj po┼íten zapis. Civilna dru┼żba je obi─Źajno strankarsko neopredeljena, sodeluje z vsemi oblastniki in se ukvarja s civilno dru┼żbenimi vpra┼íanji splo┼ínega pomena. To so pri nas seveda gasilci, pa Rde─Źi kri┼ż, Karitas in ┼íe kdo. Toda v ┬╗Golobnjaku┬ź niso imeli v mislih njih, v mislih so imeli vse tiste civilno dru┼żbene organizacije, ki so dejansko leve politi─Źne izpostave in so organizirale proteste proti prej┼ínji vladi Janeza Jan┼íe, ┼íe preden je ta vlado sploh sestavil, proteste pa so nadaljevali v ─Źasu celega mandata omenjene vlade. Danes so seveda tiho, skoraj nobenih pripomb nimajo na delo v ┬╗Golobnjaku┬ź. Se spra┼íujete zakaj. Odgovor je jasen. Glasi se milijoni in milijoni, ki hvale┼żno pritekajo iz ┬╗Golobnkaka┬ź. Se nadaljuje.