Volitve predsednika države so za nami. Ker osebno poznam oba kandidata tako dr. Anžeta Logarja kot dr. Natašo Pirc Musar, se pred prvim in drugim krogom volitev namenoma nisem oglašal. Rezultati volitev po drugem krogu pa so tudi znani, dobili smo prvo predsednico države dr. Natašo Pirc Musar.
Seveda ni moj namen pisati o tem zakaj tak rezultat, ta je dejstvo. Bolj zanimiva sta se mi zdela dva komentarja dveh oseb iz lokalnega okolja, ki ju že dolgo poznam.
Prvega sem srečal v lokalni trgovini v petek pred drugim krogom predsedniških volitev. Previdno je pristopil k meni in mi skoraj na uho šepnil: »A ne da ste vi dr. Vinko Gorenak?« ja tudi moj doktorski naziv je poznal. Priznam, da ga bežno poznam, kot prebivalca mojega lokalnega okolja, gre za osebo staro nad 70 let, vem da živi z minimalno pokojnino in da je pogosto odvisen od socialne pomoči. No prisluhnil sem mu, kaj mi bo povedal. Takole je dejal: »Ja upam, da bo na predsedniških volitvah zmagala tista gospa (imena in priimka očitno ni vedel), to bi bilo zgodovinsko pomembno«. Ja hudo, od kod on ve, da bi bilo to zgodovinsko pomembno in zakaj očitno podpira turbo kapitalistko z ogromno denarja, sam pa je odvisen od minimalne pokojnine in socialne pomoči? No pogovor sva nadaljevala. Vprašal sem ga, zakaj tako misli? Njegov odgovor je bil jasen: »tako so povedali na televiziji«. Pa smo tam, še komu ni kaj jasno?
Drugi pa je prav tako moj znanec iz lokalnega okolja. Ta je k meni prišel po drugem krogu predsedniških volitev. Jasno mi je povedal (kar sem že vedel), da je v lokalnem okolju v drugem krogu premočno (nad 60%) zmagal dr. Anže Logar. »vem« sem mu odgovoril in prisluhnil njegovemu mnenju. »Ne morem razumeti naših ljudi« je dejal in nadaljeval »kako naj ta ženska zastopa reveže, ko pa je jasno, da ima velike količine denarja?« Nisem komentiral njegovih mislih.
Toda, če strnem svoje misli brez da bi navijal za enega ali drugega kandidata, lahko zapišem, da je pač to Slovenija, kjer javno mnenje oblikujejo mediji, ki so seveda navijali za dr. Natašo Pirc Musar skupaj z dvema nekdanjima predsednikoma Slovenije (Milan Kučan in Danilo Tűrk), posledica teh aktivnosti je stališče mojega prvega sogovornika.
Še zanimiva podrobnost, obema kandidatoma sem po drugem krogu predsedniških volitev čestital, saj ju osebno poznam, to se mi zdi povsem naravno in človeško, zahvalo za čestitko pa sem dobil le eno.