“Kokodak in kokodajs”

Pri delu v Vladi RS, kot pred tem, v ─Źasu treh poslanskih mandatov, sem se ┬ápogosto sre─Źeval s vpra┼íanjem, bolje re─Źeno s “strokovnimi utemeljitvami”, ki to seveda niso, da mora ali Dr┼żavni zbor nekaj preprosto potrditi brez razprave ali da mora Vlada RS nekaj sprejeti in da nima niti pravice do razprave o tem. ─îista neumnost torej, zakaj bi moral poslanec v nasprotju s svojo voljo (ustavna pravica) glasovati za nekaj, za kar misli, da ni prav? In zakaj bi morala ministrica ali minister, na Vladi RS glasovati za nekaj, za kar misli, da ni prav? Poglejmo nekaj prakti─Źnih primerov.

Poslanci so po ustavi popolnoma neodvisni pri glasovanju, nih─Źe nima niti najmanj┼íe pravice, da bi vplival na glasovanje poslanca, tako Ustava RS. Toda v ─Źasu treh poslanskih mandatov, mi je sodna veja oblasti, zlasti Sodni svet, venomer dopovedovala, da pri imenovanju sodnikov pa─Ź moram vedno in povsod slediti le njihovi in ne moji volji, koga bom podprl za sodnika in koga ne. Oprostite popolnoma  neustaven pritisk na poslanca in ni─Ź drugega. Resnici na ljubo, poslanci v ve─Źini sledijo predlogom Sodnega sveta, toda v kaj takega jih ne zavezuje prav ni─Ź.

Podobno se dogaja na Vladi RS. Pogosto opa┼żam trditve, da Vlada RS pa─Ź mora potrditi to ali ono, pa naj si gre za imenovanja to┼żilcev ali pa za potrjevanje razli─Źnih poro─Źil razli─Źnih organov. Zakaj naj bi Vlada RS nekaj morala storiti, ─Źe na to nima nobenega vpliva? Popolnoma nerazumno.

Te dni so na┼íi dominantni, seveda levi mediji polni kritik Vlade RS, ki naj ne bi potrdila ┼ítevila vpisnih mest na posamezne fakultete v prihodnjem ┼íolskem letu. Ogla┼íajo se rektorji univerz, ogla┼íajo se dekani, ogla┼íajo se seveda levi politi─Źni aktivisti, kot tudi leve politi─Źne stranke. V en glas obsojajo Vlado RS, ki razreza vpisnih mest na fakultete naj ne bi potrdila pravo─Źasno. Toda poglejmo si nekaj dejstev v zvezi s tem:

  • Gre za strate┼íko pomemben dokument, ki pa ga ┼íolsko ministrstvo ni pripravilo pravo─Źasno, da bi lahko bil po poslovniku vlade obravnavan na pristojnih odborih in za tem na Vladi RS. Dokument je vlada prejela tik pred sejo vlade in nih─Źe se ni mogel seznaniti z dokumentom.
  • Vlada RS dokumenta ni zavrnila, kot vam la┼żejo, ampak ga sploh ni obravnavala, ker je postopek jasen, najprej sprejem na odboru vlade (─Źesar ni bilo) ┼íele nato na seji vlade.
  • Ob predpostavki, da dokumenta na zadnji seji vlade ni poznal nih─Źe, je povsem jasno, da ga morajo ─Źlani vlade najprej prebrati in ┼íele nato odlo─Źati o njem.

Sicer pa nekaj splošnih ugotovitev v zvezi s tem dokumentov, brez kritike dokumenta, ki ga vlada ni obravnavala.

  • V Sloveniji imamo fakultete, ki producirajo premalo diplomantov, ki bi lahko takoj dobili slu┼żbo (obe medicinski fakulteti), hkrati pa imamo fakultete, ki producirajo popolnoma nezaposljive diplomante, ki ne najdejo slu┼żbe ampak so po diplomi na zavodu za zaposlovanje na socialni pomo─Źi dr┼żave.
  • Dr┼żava je pla─Źnik ┼ítevila ┼ítudentov na posameznih fakultetah, zakaj torej dr┼żava ne bi smela povedati, katere programe bo pla─Źevala v ve─Źji meri in katere bo pla─Źevala v manj┼íi meri.
  • Dekani fakultet in rektorji univerz v tem kontekstu glede na ┼ítevilo profesorjev pa─Ź ne morejo biti kriterij koliko ┼ítudentov bomo vpisali na katero fakulteto. In prav to s svojimi javnimi nastopi sedaj ┼żelijo.
  • Ogla┼íajo se tudi biv┼íi in sedanji profesorji, ki trdijo (Pavle Gantar), da vlada pa─Ź ne more predvidevati, katera znanja bodo za zaposlitev potrebovali bodo─Źi diplomati ─Źez pet ali ┼íest let. Bistroumna ugotovitev vredna butalske nagrade, kot da bi pa profesorji vedeli kaj pou─Źujejo in da bodo to─Źno to potrebovali diplomanti, ─Źez pet ali ┼íest let.

Kakorkoli ┼że tudi ta primer, torej primer dokumenta s katerim dr┼żava pove katere programe na fakultetah bo financirala v ve─Źji in katere v manj┼íi meri, in ves kokodak in kokodajs v zvezi s tem je primer tipi─Źnega levega politi─Źnega aktivizma in ni─Ź drugega.

3 komentarji

  1. Zelo dobro napisano. Se v celoti strinjam. Z eno pomankljivostjo. To bi morali narediti ┼że 20 let nazaj. Kot ┼ítudent (35 let nazaj) nas je ┼ítudiralo pribli┼żno 30% generacije in kon─Źalo ┼ítudij kakih 15%, Kako je pa danes. ─îez 90% jih gre ┼ítudirati.
    Sramota za dr┼żavo, da financira ┼ítudiranje, potem pa ti diplomiranci, ki ne bodo nikoli dobili dela v svojem poklicu, delajo za blagajno v kak┼ínem velikem nakupovalnem centru ali pa na teko─Źem traku v proizvodnji. Kak┼ína potrata tudi mojega denarja. Samo da se bogatijo in debelijo fakultete.
    Omejitev bi morala veljati za vse dru┼żboslovce (FDV, FF, Fak. za javno upravo in podobne).
    ┼áe en komentar na potrjevanje razli─Źni papirjev. ─îe je potrjevanje papirja samo formalnost, zakaj je sploh potrebno? Zakaj zavla─Źevanje ─Źasa? Vsako potrjevanje po mojem mnenju predvideva, da je tisti ki potrjuje seznanjen s tem in se s tem strinja.

    Vsekakor je tema zadela v srce levi─Źarjev. Mimogrede, koliko je takih ┼ítudentov kon─Źalo v Rogu ali na Metelkovi?

  2. Po logiki levi─Źarjev, najbolj rabimo diplomante FDV, najmanj pa diplomante MF, ra─Źumalni┼ítva, strojni┼ítva in elektronike.

  3. Zagotovo se ni zgodilo prvi─Ź, da je birokracija kakega ministrstva prepozno predlo┼żila gradivo, ki bi ga “rutinsko” moralo obravnavati pristojno delovno telo vlade ter nazadnje brez ugovora in nezainteresirano spustiti skozi tudi ministrska ekipa. Aktualna vlada se tokrat ni odzvala nezainteresirano rutinsko, kar je izzvalo vsesplo┼íen glasen revolt vpletenih in zainteresiranih ter ┼íe ve─Ź nezainteresiranih in nepristojnih.
    A problema, ki sta prišla na plan, sta kar dva.
    Prvi, ki ga omenja tudi avtor, je pri─Źakovana rutinska ter samoumevna lojalna podpora poslancev ali celo ─Źlanov vlade, kadar o kakem gradivu ┼że pred njimi poobla┼í─Źeno, kompetentno in odgovorno odlo─Źa pristojni organ na─Źeloma avtonomne sodne veje oblasti ali pristojni organ na─Źeloma avtonomne univerze. Najbr┼ż gre za sistemsko napako, ki po nepotrebnem postavlja poslance ali ministre v samoumevno podrejen polo┼żaj, kadar se prostovoljno podredijo na─Źelu “zdrave pameti” in spo┼ítovanju strokovnih oz. profesionalnih kompetenc. Ali pa jih izpostavlja kot samopa┼íne “motilce”, ki s svojim razumevanjem popolne samostojnosti in neodvisnosti pri odlo─Źanju zgolj povzro─Źajo nepotrebne dodatne zaplete in te┼żave.
    Drug problem je zahtevnej┼íi in tehtnej┼íi, saj zadeva kratkoro─Źni in dolgoro─Źni razvoj ┼íolstva in visokega ┼íolstva ┼íe posebej. Vselej negotova in dinami─Źna razmerja med razmerami in okoli┼í─Źinami na trgu potreb po kvalificirani delovni sili ter med programskimi zmogljivostmi ┼íol in univerz, ki morajo stre─Źi kratkoro─Źnim in dolgoro─Źnim razvojnim mo┼żnostim in ciljem ter se ─Źim bolj izogibati izobra┼żevalnim “mrtvim rokavom”, iz katerih prihajajo nezaposljivi ter potencialno nezadovoljni in nezado┼í─Źeni ljudje.
    Popolnoma jasno in gotovo je, da tega akutnega sistemskega izobra┼żevalnega, kadrovskega in dru┼żbenega problema ni mogo─Źe ustrezno razre┼íiti v nekaj dneh ali tednih, brez ustreznih neodvisnih raziskav in analiz ter brez sodelovanja vseh znanstvenih in akademskih intelektualnih zmogljivosti na tem podro─Źju in brez aktivnega sodelovanja vseh pristojnih in nujno sodelujo─Źih ministrstev. Je pa “veliki pok”, ki je ob tej za─Źasni odlo┼żitvi samoumevno rutinskega prikimavanja vlade nastal, nemara zadnja nujna spodbuda za bistveno druga─Źno, strate┼íko bistveno bolj utemeljeno in razvojno usmerjeno ravnanje na podro─Źju razvoja kadrov, ki so in bodo najdragocenej┼íe bogastvo RS v prihodnosti. Vsak strate┼íko in razvojno nerazumno, neodgovorno ter nepo┼íteno dejanje pristojnih znanstvenih, visoko┼íolskih in raziskovalnih ustanov ter vlade in pristojnih ministrstev na tem podro─Źju je razvojno nedopustno in ┼íkodljivo.

Komentiranje je onemogo─Źeno, glej pravila spletne strani!