Avtor: Simon Kravanja
Leta 2012 je Janez Janša s pomočjo koalicijskih partnerjev sestavil drugo vlado pod svojim vodstvom. Kmalu po oblikovanju vlade so se proti le tej začeli medijski napadi in množični protesti, ki pa vlade niso zamajali.
Kar ni uspelo medijem in protestnikom, je uspelo ”neodvisni” Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Januarja leta 2013 je KPK izdala poročilo, kjer je ugotovila, da ima takratni predsednik vlade Janez Janša (JJ) 200.000€ premoženja nepojasnjenega izvora, ljubljanski župan Zoran Janković pa 2.400.000€ premoženja nepojasnjenega izvora. Bes medijev se je usmeril v JJ, pred parlamentom so se zbirale jezne množice protestnikov in vlada je padla. Protesti proti korupciji so s tem prenehali. O nepojasnjenemu premoženju Zorana Jankovića so mediji poročali drugače kot o nepojasnjenemu premoženju JJ in Jankovića niso silili k odstopu. Pred Ljubljanskim magistratom se niso zbirali protestniki. Tudi zato je Zoran Janković, kljub uničujočemu poročilu KPK, še vedno ljubljanski župan.
Kasneje se je izkazalo, da KPK pod vodstvom Gorana Klemenčiča ni bila neodvisna. Še več. Izkazalo se je, da je poročilo o premoženju JJ nezakonito. Poročilo so morali na zahtevo sodišča izbrisati. ”Neodvisni” predsednik KPK Goran Klemenčič je postal pravosodni minister v vladi zagovornika zakonitosti Mira Cerarja juniorja.
V obdobju sedmih let, ko JJ ni bil predsednik vlade, nihče ni protestiral ob 5 milijardnimi dokapitalizaciji tajkunskih bank pod vodstvom Alenke Bratušek. Protestniki so molčali ob odkritju milijarde dolarjev pretihotapljenega iranskega denarja. Ljudi ni bilo na ulice ob desetkrat preplačani maketi drugega tira, mirno je bilo tudi ko je Magna postavljala lakirnico na vodonosnem prostoru. Pred magistratom ni bilo jeznih množic, ko je ljubljanski župan gradil kanalizacijo čez vodno zajetje.
Protestniki so se spet začeli zbirati pred Državnim zborom marca lani ob oblikovanju tretje vlade pod vodstvom JJ. Kar naenkrat so ob močni podpori neodvisnih medijev zaskrbljeni državljani začeli protestirati proti korupciji, onesnaževanju narave, tudi proti vplivu JJ na globalno segrevanje. Na shodih proti sovraštvu so vpili ”ubi Janšu” in nosili transparente ”smrt janšizmu”.
Medji so v zadnjem letu JJ očitali mnoge stvari, med drugim slabo komuniciranje. Tudi če bi JJ drugače komuniciral, tudi če bi kot angel mahal s krili, bi protestniki protestirali in mediji bi nanj zlivali žveplo in ogenj. Ni ”naš” predsednik vlade, ne služi globoki državi, pač pa vlada. Vlada je pod njegovim vodstvom zaprla ali vsaj priprla kakšno od pip skozi katere ”prvorazrednim” curljajo sredstva; denimo direktorju državne STA, ki si iz našega denarja izplačuje 8500€ mesečno.
Recept rušenja vlade iz let 2012/13 se ponavlja: s pomočjo protestov ter medijskega in opozicijskega ”nabijanja” vreči vlado. Če to ni dovolj pomaga uničujoče poročilo ”neodvisnega” organa.
Lanska novost v primerjavi z leti 2012/13 je rušenje vlade s predlaganjem medijsko dobro podprtih kandidatov za predsednika vlade. Prvi je bil Jože P. Damijan, katerega komunikacija je zelo vprašljiva, saj je o bivši predsednici Desusa Aleksandri Pivec čivknil, da bi za pet minut slave slekla še hlačke. O njej je čivknil tudi, da bo iz politike odšla kot kurba s plesa. Jože P. Damijan ni več rešitelj Slovenije, saj je opozicija dobila novega kandidata. Če bi uporabil njegove besede, bi rekel, da je po nekaj mesecih odšel iz politike, kot kurba s plesa.
Novi opozicijski mandatarski kandidat je Karel Erjavec. Možak je na zadnjih volitvah kandidiral za poslanca in ni bil izvoljen, saj ga je volilo le nekaj nad 300 ljudi. Karel Erjavec si od marca, ko je prenehal biti minister, do danes ni bil sposoben dobiti niti službe in mu davkoplačevalci plačujemo vsak mesec 4700€ nadomestila za brezposelnost. On se je podpisal na pogodbo za nakup Patrij in pod neuspešno arbitražo v Piranskem zalivu. Vodi stranko s petimi poslanci. Človek, ki si ni sposoben dobiti niti službe, naj bi vodil našo državo v svetlo prihodnost?
Vlada zaradi protestov in medijskega ubijanja ni padla, zato se je k rušenju vlade vključilo neodvisno in objektivno Računsko sodišče (RS). Njegov predsednik Tomaž Vesel, je konec decembra sklical kar dve tiskovni konferenci in javnosti oznanil, da je RS izdalo osnutek poročila o spomladanskih nakupih nujne medicinske opreme pod vodstvom ministra Počivalška. Vesel je tudi zamenjal podpredsednika RS, ki je preučeval omenjeno, za morebitno destabiliziranje vlade, izjemno pomembno poročilo, z bolj sodelujočo podpredsednico. Do sedaj takih menjav ni bilo. Verjamem, da bo poročilo (ko bo izdano) očrnilo ministra Počivalška. Niti malo ne bom začuden, če se bo kasneje pokazalo, da je s poročilom nekaj zelo narobe.
Izkazalo se je tudi, da je verodostojnost predsednika RS zelo vprašljiva. Pozabil je namreč pisno zaprositi KPK za dovoljenje za opravljanje dodatnega popoldanskega dela pri FIFI, ki mu letno prinese 260.000 dolarjev. Raziskovalni novinar Bojan Požar o tem piše: ”Tak predsednik računskega sodišča preprosto mora odstopiti. On preganja uradnike, če napačno nabavijo kuverte, sam pa pozabi pridobiti zakonsko obvezno dovoljenje za 1mio evrov postranskih zaslužkov, in se poleg tega še spreneveda, da gre za športno dejavnost.”
V Sloveniji sta v začetku devetdesetih let potekala procesa osamosvajanja in demokratizacije. Prvi je bil uspešno zaključen, drugi pa ne. Ljudje, ki so v bivšem sistemu zasedali pomembne položaje, so zasedali pomembne položaje tudi kasneje. Zato so danes na mnogih odgovornih mestih ljudje, ki si neodvisne demokratične Slovenije niso želeli in njihovi nasledniki. Zato mnoge v teoriji neodvisne ustanove v praksi niso neodvisne. Zato je narobe prav in prav je narobe. Zato je resnica laž in laž je resnica. Zato ob skrajno levih vladah ni protestov in medijskih kritik, ob sredinski vladi, pa je vse narobe. Protestniki in mediji ob pomoči RS rušijo vlado med nevarno epidemijo. Rušijo jo tudi za ceno velikega števila mrtvih v epidemiji. Revolucijo je najlažje izvesti v izrednih razmerah. Upam, da bo revolucija tokrat spodletela.