Ko sem bil še otrok me je bilo pogosto strah. Razlogi za to so bili različni. Tema je bila ena izmed pomembnih razlogov za moj otroški strah. Nikoli ne veš kaj se ti bo v temi zgodilo. Starši pa so mi že kot otroku dopovedovali, da nimam prav. Takole so dejali: “Strah ima velike oči, znotraj je votel, zunaj pa ga nič ni…”. Skušal sem razumeti trditev staršev, sporočali so mi, da strahu sploh ni. Aleksandra V. pa je o strahu zapisala takole (Google): “Te besede sem pogosto slišala v svojem otroštvu in zgodnji mladosti. Včasih, ampak res redko, sem si upala pripovedovati, kako sem zvečer, preden sem zaspala, kakih 15-krat vstala in pogledala, če mogoče ne gostuje pod mojo posteljo kakšna kača. Domači pa so se mi samo smejali in zamahnili z roko, češ, ah, kje pa, to sploh ni mogoče, nič ni na tem, kaj govoriš. Moj strah pa kljub prepričevanju ni bil zato nič manjši in tudi danes, ko sem v srednjih letih, me še vedno spremlja strah pred kačami in letali. Verjamem, da so med nami redki, ki strahu še niso izkusili”.
Tudi sam sem v otroštvu doživljal strahove. Tam nekje leta 1966, ko sem imel kakšni 10 let, se je v Jareninskem dolu pri Mariboru zgodil trojni umor. Še kako me je bilo strah pred spanjem. Nekajkrat sem pogledal pod svojo posteljo, ali se kakšen morilec ne skriva pod mojo posteljo. Seveda ga ni bilo. Strahovi pač.
Danes takih strahov ne doživljam več. Se pa za večino naših državljanov pojavljajo drugačni strahovi. Imenujejo se “KUL” (Koalicija ustavnega loka). V demokratičnem svetu to pomeni koalicijo političnih strank od skrajno levega do skrajno desnega političnega pola, ki se na vladni strani pogosto imenuje tudi “vlada narodne enotnosti”. V demokratičnem svetu to pomeni, da se določene politične stranke zastopane v parlamentu, dogovorijo za vlado, ki jo podpirajo vsi sodelujoči, pogosto pa jo vodi tehnični in ne politični mandatar. Kot pove samo ime pa gre za koalicijo, ki dosega ustavno večino.
Naš “KUL” pa seveda sploh ni nekaj evropsko primerljivega. Realno povedano bi se naš “KUL” moral imenovati “Samo, da ni Janša koalicija”. Slovenska realnost je precej kruta glede tega vprašanja. Tako koalicijo “Samo, da ni Janša koalicija” smo že imeli od leta 2018 do začetka leta 2020. Vodil jo je Marjan Šarec, ki je januarja 2020 vrgel puško v koruzo in pobegnil. In sedaj, konec leta 2020 in v začetku leta 2021 se nam kot alternativa tretji Janševi vladi ponuja prav ta propadla in pobegla Šarčeva koalicija, le da bi jo naj sedaj vodil Jože P. Damjan, ki je že zaključil ta ples in odšel kot “kurba s plesa” (prosto po njegovih besedah o Aleksandri Pivec), takoj ko ga KUL ni več potreboval. Danes pa se nam za mandatarja ponuja Karl Erjavec, ki je predsednik najmanjše politične stranke in na volitvah 2018 ni bil izvoljen v DZ, saj je v svojem domačem okraju prejel pod 300 glasov, jaz pa sem jih v centru Celja, kjer ne stanujem, prejel nad 2500. Odločitev Počivalškove SMC, da Erjavca za mandatarja ne podpre, je zato razumska in logična. Odločitev SD in Fajonove, ter LMŠ in Šarca, da Erjavca za mandatarja podprejo, pa je zato ponižanje lastne pameti.
Vse bolj torej postaja jasno kaj je KUL. Znotraj je torej votel, zunaj pa ga nič ni. Tega se zaveda tudi Erjavec. Pa saj veste, kaj je izjavil pred leti: “boli me Džoko”. In to je dobro. Podobno verjetno misli danes, če mi nasedejo in postanem predsednik vlade je čisto v redu, če pa ne pa tudi (“boli me Džoko”).
Odlicno.
Nekako verjamem…
Da PONIŽAŠ LASTNO PAMET jo MORAŠ najprej IMET (imet več kot drugi) – pameti namreč. Vsi tile zgoraj našteti KAJ PAMETNEGA ŠE POVEDATI NISO ZNALI, KAJ ŠELE, DA BI KAJ DOSTI PAMETNEGA NAREDILI. Bi rekel, da so Erjavca kar “pravega našli” saj je “EDEN BOLJ POKVARJEN, NESPOSOBEN OD DRUGEGA”. “PAŠEJO SKUPAJ”, kot r.. na k…o.
Sem imel pa občutek, da se je Erjavec v medijih PRIKAZOVAL nekako PRESTRAŠEN. Kot, da bi mu “od zadaj podkurili” on pa ni imel “prave rešitve” – kljub bildanju, pumpanju z vseh strani. Zdaj mu res ne preostane drugega, kot nekakšna TOLAŽBA, v smislu, “BOLI GA DŽOKO”. Verjamem, da blefer Erjavec vedno bolj, slabo spi….
Enemu izmed vidnih članov stranke DeSUS, sem dva meseca nazaj napisal – Če Erjavec prevzame DeSUS bo stranka lahko šla le še v smer smetišča zgodovine…..pod Erjavcem je stranka že pred Pivčevo padala….. Verjel sem, da Erjavca lahko nabildajo, napumpajo do predsednika stranke, višje pa ne.
V zvezi s “povratkom vojaka Karla” na vrh eksotične upokojenske parlamentarne stranke Desus, ki ji najverjetneje ni para v Evropi, je treba omeniti nedemokratično motečo podrobnost.
Stari/novi predsednik upokojenske stranke ter multipraktik minister za vse resorje in vlade vseh barv, Karl Erjavec, je bil izvoljen ustavno-pravno in statutarno namreč precej ne-prepričljivo in sumljivo – po pošti.
Volitve po pošti pa ne zagotavljajo enega od ključnih volilnih načel – tajnosti glasovanja. Poleg tega po eni strani omogočajo vsakršne neavtorizirane in ne-sledljive posege in manipulacije tistim, ki glasove preštevajo, po drugi strani pa glasovalcem ne zagotavljajo ne popolne svobode glasovanja ter ne nedotakljivosti/nesledljivosti njihovih glasovnic.
Že stari dobri Stalin (kot vzornik vseh diktatur in vseh samodržcev!) pa je vedel, da ni pomembno, kdo glasuje in koliko jih je, pomembno je le, kdo glasove prešteva!
In na osnovi takih ustavno-pravno in statutarno spornih strankarskih volitev “po pošti” so v Desusu dobili ponovno starega/novega teflonskega predsednika, ki je mimogrede ukazal hitro-potezni umik poslanske skupine in ministrov Desusa iz vladajoče desno-sredinske koalicije ter se javno samo-ponudil ter samo-promoviral za novega kandidata opozicijske koalicije KUL, ki je še dan poprej javno podpirala kandidaturo samo-ponujenega kandidata za mandatarja “tehnične vlade”, “slovenskega Varufakisa”, dr. Jožeta P. Damijana.
Ne o Damijanovem osnutku vladnega programa in ne o Erjavčevi kandidaturi brez vsakega programa seveda ni razpravljal noben pristojen in legitimen organ strank LMŠ, SD, Levice in SAB, a so prvaki Šarec, Fajonova, Mesec, Bratuškova dobesedno v trenutku “prestopili” oz. samovoljno prenesli svojo osebno in strankarsko podporo proti-vladne koalicije KUL na novega favorita Karla Erjavca, katerega edini program in edini dolgoročni cilj je dobro znan: “Samo da ni Janša!”
Kdo bi zavidal članstvu in volivcem LMŠ, SD, Levice, SAB in Desusa, ki imajo tako ne-samozavestne ter do članstva in volivcev prezirljive prvake svojih strank, da so pripravljeni pasivno sprejeti za kandidata za mandatarja dobesedno vsakogar, ki pride mimo in se sam ponudi – z edinim političnim programom, ki ga ti “šentflorjanski modreci” razumejo: “Samo da ni Janša!”
Odličen zapis…Bravo g. Gorenak
Lepo napisano!!!
Bi pa še dodal kaj si mislim o KUL. Zelo mi asocira na naš pogovorni jezik (sem pač primorc) KULO (po italijansko je to rit). Kar primerna primerjava. Vse iz KUL skrbi samo za lastno rit! To pove vse!!!