KRIZNI OCVIRKI 13

Obdobje epidemije se počasi izteka, zato se bodo počasi iztekli tudi moji »Krizni ocvirki«, ki ste jih lahko spremljali v času epidemije. Morda še ena izdaja in končal bom. Toda to ne pomeni, da bom končal s pisanjem na moji spletni strani. Pa pojdimo k današnji izdaji »Kriznih ocvirkov«.

1. Poslanec Jani Müderndorfer je ponovno pobegnil, lahko bi rekli dezertiral ali pa migriral, še najmanj vljudno pa bi bilo, če zapišem, da je ponovno »nategnil« volilce, čeprav je slednje še najbolj točno. Jani je svojo politično kariero začel v slavni Drnovškovi LDS, ko pa je ta »umirala« na obroke se je preselil k ZARES, pri njih menda formalno ni bil član.

Ko je bila ZARES leta 2011 že na »smrtni postelji«, jo je zapustil in se preselil k Jankovičevi PS. Takrat je bil na nek način na višku svoje politične kariere, postal je vodja poslanske skupine PS s kar 36 poslanci. Takrat sem ga pogosto imenoval, da je »general«.

Tudi v Jankovičeva PS je hudo »zbolela« in se končno razcepila na dva nepomembna dela. Prvi del je bila klasična Jankovičeva PS, ki je leta 2014 »umrla« (beri ni prišla v DZ), a Jani je bil v tistem drugem, pravem delu, ki ga je na volitve popeljala Alenka Bratušek. Spet je poslal poslanec a »bolezen« se je širila tudi v tej stranki in Jani se je spet poslovil in preselil k Cerarjevi SMC. Logično, Cerarjeva SMC je bila takrat daleč najmočnejša in seveda na oblasti. Kjer je oblast pa je tudi Jani, vsaj takrat je bilo tako.

Na volitvah leta 2018 se Janiju ni izšlo. Ni bil izvoljen za poslanca. Toda, ko je Cerar postal zunanji minister, se je Janiju sreča ponovno nasmehnila, postal je nadomestni poslanec v SMC. Toda sredi marca 2020 je Janija doletela življenjska nesreča, proti svoji volji je postal koalicijski poslanec Janševe vlade. Janše pa Jani nikoli ni maral, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo ponovno selil in kam.

Te dni se je odločil za Šarčevo LMŠ. Ne vem ali je povpraševal tudi v SD ali pri Levici, toda dokazljivo dejstvo je, da stranke, katerih član postane Jani v nekaj letih praviloma izpadejo iz parlamenta. Verjetno bo tudi z LMŠ tako.

Jani je posebnež, menda ima zgolj poklicno izobrazbo zdravstvene smeri, toda priznati mu je treba, da je odličen retorik, eden najboljših v DZ. Mnogi poslanci v DZ so bili in so še javnosti popolnoma neznani, kaj takega pa Jani nikoli ni bil. Je pa Jani tudi tipičen rezultat nekritičnega volilnega telesa v Sloveniji in produkt nemogočega volilnega sistema.  Kritični volilci, bi takega političnega nomada že zdavnaj odslovili iz parlamenta, a Jani ne glede na svoje politično nomadstvo, vedno najde politično stranko in volilno okolje, kjer je tudi z najmanjšim številom glasov izvoljen za poslanca ali postane nadomestni poslanec.

2. Jani pa ni edini politični nomad preteklega tedna. Med politične nomade, migrante ali če hočete politične dezerterje, se je podal tudi Gregor Židan, poslanec SMC, ki se je parkiral pri SD. Pošteno povedano, sploh nisem vedel, da je poslanec, niti nisem vedel, da je bil nekoč nogometaš. Nikoli ga nisem slišal, da bi sploh kaj govoril v DZ, če bi ga srečal na ulici nebi vedel, da je poslanec, če pa bi ga srečal v DZ, bi verjetno pomislil, da je hišnik, kuhar, receptor ali kaj podobnega. Tako pač je če si poslanec po sreči za dobro plačo in skoraj nič ne delaš.

Toda Židanov manever odhoda iz SMC k SD ni nekaj navadnega. Po besedah poslancev SMC je menda povedal, da nima nič proti SMC, da pa odhaja k SD, ker je dobil »sanjsko ponudbo, ki je ni mogel zavrniti«. Po hodnikih DZ se govori, da je Židan hudo zadolžen in ga zato denar pač privlači. Slišati je, da je medijsko smetarski tajkun in pravnomočno obsojeni Martin Odlazek, za ta prehod namenil 400.000 evrov. Dan ali dva za tem je Židan stopil pred kamere in povsem neprepričljivo povedal, da ni dobil nobenega denarja, le da si želi da skupaj z SD na naslednjih volitvah zmagajo. Na tiskovni konferenci  je Židan, kot novopečeni poslanec SD nosil kar majico SMC, vsaj tako je bilo videti. Seveda je to primer za KPK in policijo, ki menda že delata na tem primeru. Poznavalci javnega nastopanja jasno povedo, da Židanova izjava ni bila iskrena in da je govorica njegovega telesa dala jasno vedeti, da nekaj prikriva. Če je karkoli o denarju res, je to lahko v času ki prihaja za SD precej huda težava.

Morda pa je šlo le za obljubo denarne nagrade, ki pa je Odlazku ne bo treba niti plačati, saj utegne Gregor Židan iz DZ kmalu poleteti naravnost nazaj v Maribor, kjer je bil izvoljen, saj bi se lahko v DZ vrnil Zdravko Počivalšek. Ker je Židan nadomestni poslanec, bi se to lahko tudi zgodilo.

3. Pisma in pisma so še vedno v modi. Toda, če tudi  so povsem enaka, so ena dovoljena druga pa ne. Odvisno kdo jih piše. Se še spomnite pisma zunanjega ministra dr. Anžeta Logarja. Ta je pred časom pisal evropskemu komisarju za pravosodje. V pismu je navedel nekaj preverljivih in dokazljivih dejstev o našem pravosodju. Deležen je bil pogroma, češ da je to ideološka tema, da v tujini tožari in blati Slovenijo in še bi lahko naštevali. Dva ali tri dni nazaj pa je skupaj z nekaj svojimi somišljeniki, pismo napisal tudi evropski poslanec iz vrst SD Milan Brglez. Ta je kritiziral spremembo slovenske zakonodaje s področja okolja, ki obskurnim nevladnim organizacijam, ki imajo dva ali tri člane, preprečuje sodelovanje v postopkih gradnje objektov  (to ne velja za resne in številčne okoljevarstvene organizacije). Pismo je naslovil na evropskega komisarja za okolje in prostor. No Milan Brglez ni bil deležen obsojanja in pogroma. On v tujini ni tožaril in blatil Slovenije, sploh pa njegovo pisanje ni ideološka tema. Vidite to virtualno realnost, ki jo umetno ustvarjajo dominantni mediji. Zakaj je torej pismo Logarja sporno in zakaj ni sporno pismo Brgleza? To vedo le dominantni mediji, ki jih tako ali drugače plačujete zato, da vam perejo možgane.

4. Nekaj podobnega se dogaja s kolesarji, ki ob petkih kolesarijo po Ljubljani in še kje, ter Šiškovo Štajersko vardo, ki paradira ob južni meji, češ da jo varuje. Za dominantne medije so kolesarji nekaj nujnega in potrebnega sploh za demokracijo, Šiškovi vardisti, pa so nekaj, kar je treba takoj prepovedati in jih poslati v zapor. Naj takoj jasno povem, da ne podpiram tega kar počne Šiško s svojo vardo, ker je to povsem nepotrebno. Toda bodimo objektivni. Po Ljubljani kolesari 5000 kolesarjev in to v času, ko je bilo vsako tako zbiranje ljudi prepovedano, še danes je dovoljeno zbiranje do 50 ljudi, torej so vsi po vrsti v prekršku. Velika večina jih vozi po prometnih površinah, ki niso namenjene kolesarjem, torej so v drugem prekršku. Posnetki jih kažejo tudi, ko vozijo čez rdečo luč, torej so mnogi v tretjem prekršku. Šiškovi vardisti, ki paradirajo ob južni meji, vsaj sedaj, ko je dovoljeno zbiranje do 50 ljudi, niso v nobenem prekršku.

Dominantni mediji, ki jih tako ali drugače plačujete sami, pa vam perejo možgane, da so kolesarji nekaj nujnega, željenega in potrebnega, Šiškove vardiste pa je treba kaznovati in strpati v zapor.

In kaj lahko storite, da bodo vaši možgani naravni in s strani dominantnih medijev neoprani? Preprosto to, da časopisov ne kupujete, plačljivih TV programov pa ne naročate.

4 komentarji

  1. Tudi po tridesetih letih odkar imamo svojo državo mi odzvanja dolančev citat”če nismo mi na oblasti,bo kdo drug”!
    Nervozna opozicija!

  2. “Polit-kolesarji”, ki “rekreativno” in “na poziv” disciplinirano, poslušno, vztrajno in sistematično kršijo proti-pandemijske prepovedi javnega zbiranja ter potencialnega prenašanja smrtonosnih okužb, s kričanjem “Lopovi!” in “človekoljubnim” pozivanjem “Smrti” nad politične tekmece in sovražnike, nikakor nimajo za “tarčo” svojih patoloških izbruhov sovraštva ter komaj še kročene sovražne nasilnosti le prvaka vladajoče stranke SDS, vladajoče koalicije SDS, SMC, NSi in Desusa ter premiera legalne in legitimne Vlade RS, ampak veljavno ustavno ureditev in vladavino prava v RS, veljavno parlamentarno večstrankarsko demokracijo v RS in veljavne univerzalne temeljne človekove pravice in svoboščine, kakršne veljajo v vseh državah članicah EU.
    Z odkritim in glasnim anarhističnim pozivanjem k “revolucionarni” odpravi političnih strank ter odpravi legalnih in legitimnih političnih nasprotij med “levimi” in “desnimi” ter vsemi drugimi političnimi strankami, interesnimi skupinami in družbenimi gibanji se anarhistično nahujskani, zapeljani in zasvojeni “polit-kolesarji” javno, množično in zavestno postavljajo proti veljavni ustavni ureditvi in proti demokratično, legalno in legitimno izvoljenim organom zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti ter namesto večstrankarske politične demokracije ponujajo državljanom, davkoplačevalcem in volivcem v RS izmišljeno anarhistično fantazmo in utopijo “neposredne ljudske demokracije”, v kateri naj bi pravljično in harmonično vladali vsi.
    Kot nam govorijo zgodovinske izkušnje vseh “neposrednih ljudskih demokracij” doslej, so “v imenu ljudstva” vselej znova vladali, uživali ter odločali o življenju in smrti svojih naivnih “vernikov” le brezsrčni in brezdušni samooklicani revolucionarji, vstajniki, patološko zasvojeni politični in državni samodržci, tirani in diktatorji, ki so zločinsko zlorabljali in izkoriščali ter zavestno uničevali naivno ljudstvo s fašistično, nacional-socialistično, socialistično, komunistično in anarhistično ideologijo.
    Nisem prepričan, da se vsi “polit-kolesarji”, ki se ob petkih disciplinirano in poslušno udeležujejo teh “rekreativnih sovražnosti”, zavedajo, da se prostovoljno vozijo vstran od veljavnega ustavnega reda, vstran od uzakonjenih temeljnih človekovih pravic in svoboščin, vstran od vladavine prava, enake za vse, vstran od političnih načel in vrednot demokratične, solidarne, socialne in politično pluralne Evropske zveze (EU).

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!