V zadnji demokraciji: »Stroka« in »zloraba« sta tesni prijateljici

Ko preprost človek sliši besedo »stroka«, pogosto misli na nekaj resnega korektnega, poštenega in željenega. Pogosto je tudi tako, sploh če pomislimo na večino zdravnikov ali znanstvenikov z mnogih področij, ki ženejo svet naprej zlasti v tehnološkem smislu.

Toda, ko slišim besedo »stroka« v naši državni upravi, pa naj si gre za policijo, ki jo še najbolje poznam ali pa za tožilstvo, sodstvo, za različne inšpekcijske službe, pravniška združenja, in še mnogokaj, postanem  pozoren Beseda »stroka« ima v teh sferah pogosto tesno prijateljico, ki sliši na ime »zloraba«. 

Kos smo leta1998 pisali prvi policijski zakon, sem še kako verjel v »stroko«, ker sem mislil, da je »zloraba« antiteza »stroki«. Policija takrat ni bila organi v sestavi in ni imela svojega šefa, šef policijskih služb je bil minister, ki pa je vedno politik. Veliko naporov sem s kolegi vložil v to, da je policija postala organ v sestavi in je dobila svojega šefa, ki vedno izhaja iz policijskih vrst. Prav vesel sem bil, da smo takrat uspeli s policijsko »stroko«.

Toda z leti sem spoznal tesno prijateljico »stroke«, to je »zlorabo«. Veliko premalo prostora imam, da bi vse to opisoval, zato naj navedem nekaj primerov, ki lahko sodijo tudi v današnji čas, vsi pa so seveda teoretične narave, ampak popolnoma uresničljivi v praksi.

Policisti se pogosto pohvalijo, da so stroka. Kot primer vzemimo policista v manjšem kraju, kjer živi in službuje recimo dve desetletji. Policisti ne smejo biti člani političnih strank. Zagotovo pa imajo svoje politično prepričanje. Naš namišljeni policist po dveh desetletjih pozna večino ljudi v svojem kraju. Natanko tudi ve, kateri politični opciji kdo pripada. Policist se postavi v neko križišče, kjer je prepovedano zavijati v levo. Več ur ustavlja voznike, ki so tako storili prekršek. Vse pripadnike politične opcije, ki mu je blizu opozori, vse pripadnike politične opcije, ki mu ni blizu pa oglobi. Je to »stroka«? Seveda ni. To je »zloraba«. In kaj lahko naredi njegov šef? Prav ničesar ne more narediti, ker je policist delal po zakonu. Si predstavljate kaj se lahko dogaja na višjih nivojih?

Vzemimo še primer nekega tožilca. Ti so lahko celo člani političnih strank. Tudi tožilci se radi sklicujejo na »stroko«. Ponovno vzemimo primer namišljenega tožilca, ki je pripadnik določene politične opcije in v svojem kraju v veliki meri pozna tudi podatek o tem, s katero politično opcijo kdo simpatizira. Naš namišljeni tožilec na mizo dobi dve ločeni kazenski ovadbi policije, obe se nanašata na kaznivo dejanje ropa v dveh različnih primerih. V primeru domnevnega roparja, ki je njegove politične opcije se odloči, da ni dovolj dokazov, da bi bilo kaznivo dejanje storjeno, zato kazensko ovadbo zavrže. V drugem primeru drugega domnevnega roparja, ki pa ni njegove politične opcije, pa se odloči, da bo postopek pred sodiščem nadaljeval. Je to »stroka«? Ne ni. To je »zloraba«. In kaj lahko naredi njegov šef? Prav ničesar, saj je njemu podrejeni tožilec povsem neodvisen in nad njim je le bog in plavo nebo. Konec koncev je na sodiščih ali pa v inšpekcijskih službah popolnoma enako.

Ko sem leta 2013 zaključeval delo notranjega ministra, sta meni podrejena organa policija in tožilstvo, zoper mene vodila več predkazenskih postopkov, zaradi domnevnih zlorab položaja pri nekih zaposlitvah. Iz istega razloga sta  postopkov vodila tudi KPK in Inšpektorat za sistem javnih uslužbencev. Mediji so o tem na debelo poročali. »Gorenak osumljen zlorabe položaja«, je z velikimi črkami pisalo v mnogih časopisih, o tem so poročale tudi televizije. Prav ničesar me ni bilo strah, vedel sem, da nisem naredil ničesar narobe.

Do leta 2016 me niso obiskali ali me kam vabili niti kriminalisti, niti tožilci, niti inšpektorji, tudi KPK ne. Nihče me tudi obvestil ni, da so zoper mene vodili kake postopke in kako so se končali. To sem izvedel iz medijev. Leta 2016 pa sem jih sam vprašal kako je s postopki zoper mene? Vsi so mi odgovorili, da po preverjanju niso ugotovili nepravilnosti. Mediji o tem niso poročali. Tudi v tem primeru gre seveda za čisto »zlorabo in ne za »stroko«.

2 komentarja

  1. Pozdravljen,
    z napisanim ste še kako zadeli bistvo in res je tako. Tudi v našem kraju eni ta isti “strokovni” policisti že 30 let zlorabljajo “stroko” tako kot njim paše in obračunavajo z vsemi, ki jim niso po godu oziroma njihovem političnem prepričanju. Najbolj žalosti dejstvo, da si podajajo vodstvene funkcije po načelu “ali si naš ali proti nam” ali bolje imaš našo politično pripadnost ali ne torej ni poti vmes.
    Poskrbijo tudi, da za njimi ostane njihov kader, kateri bo poslušen in se vse smernice delovanja dogovarjajo v vinskih kleteh kjer bivši in sedanji “strokovnjaki” kujejo plane s kom bodo obračunali in s kom ne, kdo lahko zaseda funkcio in kdo ne.

  2. Ni je “stroke”, ki je ne bi bilo mogoče (tudi) zlorabljati.
    Zaradi tega je “laično” načelno zaupanje do posameznih “strok” praviloma nezadostno. Za “mirno vest” “stroke” in “laikov” je torej potreben, v nekaterih primerih pa naravnost nujen tudi natančno opredeljen in javnosti povsem pregleden in razviden politični nadzor “laikov”.
    Da pa tudi tak nadzor “laikov” ne postane interesno, politično, pajdaško … zlorabljen, kot nam dokazujejo tudi mnoge sumljive prakse in javne izjave članov parlamentarnih preiskovalnih komisij, je potrebno posebej skrbno in premišljeno izbirati ter preverjati nadzornike, ki se morajo biti voljni in sposobni dvigniti nad lastno politično, strokovno, interesno … omejenost ter v svoji funkciji javnega nadzora slediti splošnim in skupnim interesom najširše javnosti v skladu z veljavno ustavo in univerzalnimi temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami.

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!