Danes v Demokraciji “Zmagovalci in poraženci evropskih volitev”

Evropske volitve so za nami. Uradni rezultati še niso znani. Moj prispevek zato temelji na začasnih podatkih Državne volilne komisije 26. 05. 2019 ob 23.40 uri, ko je bilo preštetih 99,91 odstotkov vseh glasov. V nadaljevanju naj zato navedem nekaj mojih pogledov na omenjene volitve, ki so pravkar za nami.

Najprej o volilni udeležbi. Ta je bila 28,29 odstotna, kar je okoli štiri odstotke več kot pred petimi leti. Kljub temu pa smo daleč za evropskim povprečjem, kaj šele za državami, kjer je bila volilna udeležba krepko nad polovico volilnih upravičencev, kot v Belgiji, kjer je na volišča odšlo več kot 89 odstotkov volilnih upravičencev. Državljani Slovenije očitno EU še vedno jemljemo, kot nekaj hudo oddaljenega in nepomembnega, na kar nimamo vpliva. To seveda ni res, ampak volilna udeležba kaže prav na to. Dejansko je bila po volilni udeležbi Slovenija na predzadnjem mestu, za njo je bila le še Slovaška.

Z našega zornega kota gledano, mislim na levo – desno, je bilo dosedanje razmerje političnih sil pet proti tri v korist politične desnice. Toda podroben pregled številk iz leta 2004 kaže na to, da je šlo za las in da je politična desnica (SDS in NSI s SLS) takrat dobila pet poslancev, politična levica pa tri poslance. Dejansko je SDS takrat za las ujela tretje poslansko mesto. Današnji rezultat je izenačen, a le z vidika števila poslancev. Število glasov pove nekaj povsem drugega. Politična desnica (SDS s SLS in NSI) je dobila 176.814 glasov, politična levica (SD in LMŠ) pa 161.393 glasov, kar je še vedno zelo soliden uspeh za politično desnico. Šteti so le glasovi tistih, ki so poslansko mesto dobili.

Precejšnje presenečenje predstavljajo preferenčni glasovi. Prav vseh osem poslancev v EU parlament, je bilo izvoljenih s preferenčnimi glasovi. Za v bodoče, to pomeni veliko spremembo. Nič več torej ne pomeni prvo mesto na strankarski lestvici, ljudje očitno volijo posamezne kandidate in ne več liste kandidatov, ki pomenijo avtomatično izvolitev prvih na listi.

Naslednja značilnost teh volitev so seveda tako imenovani izgubljeni glasovi. Na volitvah je nastopalo štirinajst političnih strank ali list. Kar deset političnih strank ali list ni dobilo nobenega poslanca, volilci pa so jim namenili skupaj kar 133.318 glasov. Če bi te glasove združili bi to pomenilo vsaj tri poslance, tako pa so vsi ti glasovi šli v nič, točneje povedano so se po posebnem sistemu porazdelili. Tudi zato sem pred volitvami opozarjal na to, da bo mnogo korektno in pošteno oddanih glasov odšlo v nič. Samo zamislite si, kako bi bilo, če bi teh 133.318 glasov sorazmerno, glede na volilni rezultat tistih političnih strank in list, ki so prišle v EU parlament, porazdelili med levi in desni politični pol? Stvar je popolnoma jasna, desni politični pol bi dobil pet poslancev, levi pa tri poslance. Ne drži torej teorija, da noben glas ni izgubljen, še kako je lahko izgubljen. Na teh volitvah je bilo izgubljenih 133.318 glasov, ki so jih volilci namenili kandidatom političnih strank in list, ki v EU parlamentu niso dobile niti enega poslanca.

Naj komentiram še nekatere rezultate preteklih EU volitev. Se še spomnite leta 2014, ko je visoko tretje mesto zasedla stranka Verjamem Igorja Šoltesa. Kje pa je ta stranka na teh volitvah? Ja seveda, da je ni, saj so jo ukinili nekaj tednov po volitvah 2014, Šoltes pa je ostal EU poslanec, čisti »nateg« ljudstva torej, na sedanjih volitvah pa je kandidiral za DESUS in pogorel.

Tudi Levica je popolnoma pogorela, le nekaj nad šest odstotkov glasov so dobili. Med ostalimi poraženci teh volitev naj omenim le še DOM Bernarda Brščiča. Njihova pojavnost je vsaj zame nekaj pozitivnega, saj so se postavili desno od SDS, ki so ji mnogi do sedaj očitali  skrajno desničarstvo. Njihov nastanek pred volitvami v DZ leta 2018 bi bil pameten in dobrodošel, saj bi lahko dosegli parlamentarni prag štirih odstotkov, a njihov nastanek pred volitvami v EU parlament 2019 je čista bedarija. Tudi njihovemu nastanku gre zasluga, da koalicija SDS in SLS ni dobila štirih poslancev. Pa naj se iz lastnih napak učijo. Če se že postaviš skrajno desno, potem je politično modro da napadaš tiste na levi, DOM pa je poleg poudarjanja ilegalnih migrantov, napadal le SDS, to je pa tudi vse in nič čudnega ni, da so pristali tako nizko. Želel pa bi si, da potencial, ki ga imajo izkoristijo za naslednje volitve v DZ.

4 komentarjev

  1. Njbolj tragokomičen pa je bil verbalni duel vnuka ZLOČINCA KARDELJA ter VNUKINJO ZLOČINCA
    MUSOLINIJA ! Za P….t, kakšni ljudje zasedajo poslanska mesta vEU ! TUDI v BUTALAH JE BOLJŠE !!!!

  2. V mojih očeh je EU federacija republik kakršne so bile v nekdanji Jugoslaviji ali SZ. Ljudje na vodilnih položajih niso izbrani na neposrednih volitvah in so na teh mestih lahko praktično do smrti. Kot sovjetski voditelji ali Tito. Aparatčiki in deputati pa so seveda finančno dobro poskrbeli tudi zase.
    Denar gospodarsko upešnih republik se vozi s tovornjaki v brezna brez dna, kot nekoč iz Slovenje na Kosovo. Še huje. Sedaj se mora država celo zakreditati, da lahko šenka denar propadlim državam. Da, šenka, ker vsi dobro vemo, da tega denarja ne bomo videli nikoli več. Mimogrede, a smo že dobili nazaj denar, ki smo ga dali Grčiji in za katerega smo vzeli kredit?
    V glavnem tipični real socialistični sistem. Uspešnejši naj mečejo denar lenuhom, da bomo lahko vsi revni. Zame se ni nič spremenilo. Še začetnici glavih mest sta enaki.
    Živim za dan, ko bo ta zasužnjevalnica narodov propadla. Zaradi mene lahko tudi v ognju.

  3. Pozabil sem še pripisati, da je odhod iz EU mogoč, kot odhod iz mafijske združbe ali nekdanje Juge, kljub temu, da naj bi bile v EUSSR neodvisne in samostojne države. Kako demokratična je v EUSSR v resnici, se vidi tudi po tem, da, ko vrhovnemu sovjetu v Bruslju odločitev nekega naroda na referendumu ni po volji, ponavljajo referendume tako dolgo, dokler ne dobijo željenega rezultata.
    Prepričan sem, da niso čisto vsi naši politiki v resnici neumni, a da nihče ne spozna tega, kaj v resnici EUSSR so…..

  4. Najbolj pozitivno sporočilo nedavnih volitev so dali volivci z mogočno večinsko (okoli 80 odstotno!) aktivno uporabo prednostnih glasov, s katerimi so samostojno in neposredno odgovorno izbirali in avtonomno izbrali vseh osem poslank in poslancev v novi evropski parlament.
    Volivci očitno nikakor samoumevno ne zaupajo več strankarskim “šefom”, da so dobro izbrali in dali na prva mesta najprimernejše kandidate, ampak hočejo aktivno izbirati in samostojno obkrožiti tistega kandidata, tisto verodostojno osebo z liste, ki ji v resnici tudi sami najbolj zaupajo.
    Na ta pomemben in državotvoren korak vstran – od ustavno sporne strankokracije k demokraciji – volivci na domačih državnozborskih volitvah še čakamo!
    Parlamentarni strankarski vplivneži, ki si pri predsedniku RS Borutu Pahorju pravkar prizadevajo za spremembo ustavno spornega sorazmernega volilnega sistema v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS, bodo morali prednostni glas vsekakor uveljaviti tudi v sorazmernem volilnem sistemu, po katerem volimo poslance v DZ RS.
    Brez uveljavitve demokratične izbire oz. oddaje prednostnega glasu po zgledu volitev v evropski parlament ne bo mogoče odpraviti ugotovljene ustavne spornosti (ter posledičnega premočnega vpliva strankarskih vodstev na izvolitev kandidatov) ter ne bo mogoče okrepiti nujnega ter v ustavi zagotovljenega avtonomnega in neposrednega vpliva vsakega posameznega volivca na izbiro poslancev v DZ RS.

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!