Stari in novi komunisti

Današnji dan, je kot kaže primeren za zmerjanje o tem, kdo je bil in kdo ni bil član zveze komunistov. To seje danes zdelo primerno tudi Gregi Repovžu, uredniku Mladine. Takole je na predvečer zanjo še vedno pomembnega praznika zapisal na twitterju:

Grega Repovž‏ @gregarepovz V Sloveniji na volitvah najbolje kaže stranki bivših komunistov, SDS (Zver, Janša, Gorenak,…) Na listah drugih strank ni bivših komunistov.
Seveda sem mu odgovoril s kar dvema twittoma in sicer takole:
dr. Vinko Gorenak‏ @drVinkoGorenak Replying to @gregarepovz Je znanstveno razkril srednješolsko izobražen pisun levičarskega trobila, ki se posredno financira iz žepov hudo bolanih ljudi.
in takole:
dr. Vinko Gorenak‏ @drVinkoGorenak 6h6 hours ago Replying to @gregarepovz Ja pa še tole jaz sem iz ZK izstopil se v času komunizma, Repovž pa komunizem zagovarja še danes.

Repovž popolnoma zlonamerno v temo evropskih volitev vpleta mene in Janeza Janšo, ki na volitvah sploh ne kandidirava. Hkrati pa si domišlja, kako me bo očrnil in kako me bo s to trditvijo prizadel. Toda Repovž se moti.

Nikoli in nikdar nisem zanikal, da sem bil član zveze  komunistov, temu pa sem vedno dodal, da sem še v času globokega komunizma iz zveze komunistov izstopil, da pa so mnogi v zvezi komunistov in njenih naslednicah ostali vse do danes. Med njimi je tudi Repovž. Nenazadnje je jasno, da je Mladina, ki ji Repovž urednikuje, le tipično trobilo tistih političnih strank, ki se še danes spogledujejo ali pa so neposredni dediči zveze komunistov.

In kdo je Grega Repovž? Danes uradno glavni in odgovorni urednik komunističnega levega trobila imenovanega Mladina. Ne bom se spustil tako nizko, da bi pisal o njegovem očetu in o njegovi mami. Očeta in mame si pač ne moremo izbirati, to velja tudi za Repovža.

Ko pa govorimo o novinarjih, običajno mislimo na diplomante sedanje FDV, ki je še danes hudo komunistično ali skrajno levo usmerjena. Človek bi torej pričakoval, da je Repovž levi politični pisun s končano FDV, ki so mu tam sfrizirali levi del možganov, desnega pa kar se da zatrli. Pa temu niti slučajno ni tako. Pred slabimi dvajsetimi leti sem zasledil, da je na fakulteti naredil le izpit ali dva, torej imamo opravka z gimnazijskim maturantom in nikakor na FDV izobraženem novinarjem. Današnji javno dostopni pa podatki kažejo, da se to stanje sploh ni spremenilo.

Se pa spomnim enega prvih novinarskih dosežkov Repovža. Za Delo, ki prav tako velja za levo politično trobilo, je namreč opravil veliki intervju z Milanom Kučanom, takrat predsednikom države. Si predstavljate kakšen novinarski dosežek novinarja, se opravičujem gimnazijskega maturanta in levega političnega pisuna Repovža je to bil? Ja pa ja. V tujini s predsednikom države za dolgoletno novinarsko delo, take intervjuje opravijo novinarji, ki so tik pred upokojitvijo. Se sprašujete zakaj in kako je pri nas to uspelo gimnazijskemu maturantu, ki sploh ni bil novinar, je pa že takrat kazal vse znake, da bo levi politični pisun? Ne bom nadaljeval, ker bi moral omeniti očeta in mamo, ki pa si ju Repovž ni izbral sam.

In ta isti Repovž je danes glavni in odgovorni urednik Mladine. Na Mladino, kot revijo sem bil celo naročen v času, ko je ta tednik neusmiljeno kritiziral komunistični sistem, jugo vojsko in še kaj, ter tako pomembno medijsko prispeval k osamosvojitvi Slovenije. Danes pa je Mladina žal levo politično trobilo, lahko bi celo rekli, da je interno strankarsko glasilo leve politične opcije in njenih izpeljank. Pa to še ni vse. Se še spomnite ugotovitev parlamentarne preiskovalne komisije o žilnih opornicah, ki smo jih nekajkrat preplačali. No lastniki Mladine in povezanih podjetij, ki slovenskim bolnicam dobavljajo preplačane žilne opornice, so isti.  Se vam ne zdi, da torej vsi neposredno ali posredno plačujemo tudi Repovža in Mladino?

Pa se vrnimo k vprašanju kdo je in kdo ni komunist, ali je to bil. Sam sem bil član zveze komunistov nekaj manj kot 14 let. Repovž pa je novinar Dela in Mladine, se opravičujem levi politični pisun, ki še danes propagira komunizem in bivši politični sistem, že krepko dlje. Kdo je torej večji komunist?

7 komentarjev

  1. Ja kje bi pa človek bil takrat če je hotel imeti državno službo tako zame ni nobeden problematičen ki je bil komunist in je z prihodom demokratičnega sistema svojo miselnost spremenil. Hudo je če j še vedno živi v komunizmu še huje pa je da tisti mladi ki v tem sistemu niso živeli danes to zagovarjajo in eden takšnih je ta Repovž.
    Da povem še nekaj kako je ta sistem vplival na ljudi tudi o sebi. Ko bi moral iti k birmi sem doma rekel da ne bom šel ker sem komunist. Star sem bil nekje 12 13 let tako je pač bilo. Šola je na nas mlade tako vplivala. Hudo pa je da še danes po šolah mlade vzgajajo v tem duhu.

  2. V državi komunistične diktature, kjer imajo komunisti v rokah ne samo oblast, temveč vse pore oblasti, je nemogoče doseči kakršnokoli pomembno funkcijo, če nisi član ZK. Ne moreš biti učitelj ne moreš biti policist, ne moreš biti vojak s činom, ne moreš biti sodniki, ne planer ne, ekonomist ne bankir. Praktčno s srednjo šolo že ne moreš opravljati svojega poklica. S fakulteto pa že celo ne , saj so praktično vsa delovna mesta s fakultetno izobrazbo, vodilna delovna mesta,zato pa je članstvo v ZK obvezno.
    Članstvo pa ne predstavlja ideološke usmeritve, temveč služi v prvi vrsti za kontrolo, za nadzor nad članstvom. Na tajnih sestankih se namreč preverja lojalnost. Tam se dajejo nalogi za izvrševanje določenih povelij, ki prihajajo iz CK. Sekretarji budno pazijo, da se povelja izvršujejo in pazijo, kateri od članov povelja noče izvršiti.
    Tisti, ki ni brezpogojno poslušen lahko pričakuje kritiko.Če se kritike ponavljajo, sledi izključitev iz ZK. Izločitev avtomatično pomeni izubo funkcije, ali položaja. Pomeni degradacijo v družbi in bistveno zmanjšanje plače. Lako tudi izgubo službe. Tega se članstvo zaveda, zato je poslušno. Buntovniki , uporniki praktično ne dosežejo nič, ali zelo malo. Zelo malo ljudi lahko navedemo, da so se upirali komunizmu. Dosegli niso praktično nič, ali skorajda nič.Morali so zapustiti državo, če jim je to uspelo. Postali so emigracija, ki jo je preganjala udba po vsem svetu.
    Šele po gopsodarskem zlomu je partija popustila. Ni mogla obvladovati položaja, zato je dopustila disidentstvo.
    S tem je navidezno sestopila. Navidezno, saj je vse vzvode oblasti ohranila do današnjih dni.
    Prav zato je še vedno bančnštvo, gospodarstvo, šolstvo, sodstvo in sveda tudi novinarstvo pretežno v rokah komunistov.Pred vsem avandagarde, torej udbovcev in njihovih potomcev.
    Prav ti pa se znašajo na člane ZK, ki so bili primorani imeti redčo knjižico, ča so hoteli delati to, za kar so se izobrazili.
    Poponoma nesprejemljivo je nmereč, da bi nekrdo s pravno fakulteto kopal jarke. Če se je hotel temu izogniti je moral vstopiti v ZK in dobil je primerno službo. Lahko je postal sodnik in zavedal se je, da ga konrolirajo in da mora soditi tako, kot to zahteva ZK in tovariš Tito.

  3. Da taki in njim podobni ljudje kot je Repovž obvladujejo medije je mogoče samo v boljševistični Sloveniji in, kar se EU tiče, ne boste verjeli, v Nemčiji, saj večkrat gledam program obeh nemških državnih televizij; skoraj vsak dan so v različnih oddajah na “tapeti” Orban, Trump in Poljska. Sedaj je Merklovi hunti uspelo še zrušiti avstrijsko vlado z objavo dve leti starih posnetkov samo zato ker je bil v vladi ” desničarski populist” kot to radi iz dneva v dan ponavljajo. Da pa npr v Sloveniji skrajni levičarji obvladujejo preko devetdeset odstotkov medijev, vključno z državno TV, to Nemcev seveda ne zanima.

  4. V zvezi s predhodno zapisanim bi rad dodal še to, da me je kancler Kurz globoko razočaral. Namesto da bi Nemcem jasno in glasno povedal, da se nimajo pravice vmešavati v avstrijske notranje zadeve se je “podelal v hlače” in zahteval zamenjavo še notranjega ministra, kljub temu, da imenovani s posnetkom z Ibize ni imel nič, kar je povzročilo odstop vseh ministrov svobodnjaške stranke.

  5. Toliko sem star, da v vsem pritrjujem komentatorju APMMB2, kako je vse to potekalo. Dvakrat so me hoteli zvleči v partijo, češ take rabimo za vzgled, pa sem jih zavrnil z argumentom, da ne prenašam “komande” kako naj ravnam in da naj bodo veseli, da jim nekdo pošteno in iskreno pove, s čim se ne strinja in kako bi sam ravnal. Kljub grožnjam sankcij ni bilo, večja napredovanja pa so sledila šele po vstopu tujega partnerja v podjetje.

  6. Tudi jaz sem bil v partiji. Tam nekako pred več kot 40 leti sem bil sprejet, kot eden najboljših…v učenju , športu…
    Se spomnim, da mi je pred vstopom vzgojitelj dejal…bolje, da ne greš v partijo, kot da potem kdaj izstopiš…..Sem razmišljal, če nisi v partiji – o ničemer ne odločaš, nimaš vpliva. Seveda nisem mislil vpliva na velike stvari, pač vpliv povedati kaj si misliš…pa da se zavzemaš “za pošteno”…v tistih “majhnih zadevah” ko te tisti nad tabo tolčejo “do nezavesti”.
    Res je, da sem imel nekaj vpliva. Nekaterim vodilnim sem pokazal ogledalo in dosegel nekaj “oprostilnih”…… dosegel sem pravico! – zase in za druge.
    Pa ne za dolgo. Se je začelo. Najprej, ko je oče hodil na roditeljske sestanke mu je bilo rečeno “sin je vredu, samo zase naj se briga – preveč ga skrbi še za druge”..
    In nadaljevalo, da so me vodilni pričeli ignorirati in nekateri govoriti, da dišim po proti-državnem elementu. Ker me nekako niso mogli disciplinirati, so se pritiski seveda povečevali – POSTAL SEM V SLABŠALNEM politik, advokat, filozof… – dokler nisem, točno ne vem kdaj – približno leta 1983 izstopil iz partije.
    Najprej so me “prijateljsko opozorili”, da bo hudo, če odidem. Ko pa sem vztrajal, pa mi je bilo rečeno ZDAJ SI GOTOV! In sem bil – “skoraj gotov”. Brezposelnost, grožnje, šikaniranja, vse mogoča oviranja-cela desetletja. Preživel sem in zdaj sem v pokoju.
    Marsikomu, ki mi je v desetletjih očital, češ, saj si bl tudi ti v ZK sem odgovoril z argumentom v stilu DA BIL SEM V PARTIJI – A NIKOLI PARTIJEC – ON PA V PARTIJI SICER NI BIL, PA JE HUJŠI OD TISTIH PRAVIH PARTIJCEV…prisklednik, lažnivec, informator in še kaj.

    Ena izmed nekdanjih učiteljic mi je dejala (njen mož je bil ravnatelj) BILA SEM V PARTIJI, DELALA SEM POŠTENO….NA MISEL MI NI PRIŠLO KAR VEM ZDAJ, KAKŠNI BARABINI SO TILE KOMUNISTI. PREJ SO NAS TOLKLI CERKVENI, NATO PA ŠE PARTIJCI…..In takih Ljudi je nič koliko. Bili so V PARTIJI, ČE PA SO BILI TUDI “PARTIJCI”….je pa že drugo vprašanje…

  7. Dravgi pisci in komentatorji !
    Lepo je slišati (brati) vaše misli in izpovedi.
    Sam sem preživel vsa povojna leta, hvala Bogu, do danes. Prebil sem se brez članstva v partiji.
    V službi nisem nikolj napredoval, zato sem pač več krat menjal službo, da sem si izboljšal položaj.
    Kaj naj k vsemu zgoraj napisanemu dodam. Navedel bom moj primer o pomenu biti komunist.
    V vojski (služenju v JNA) sem bil navadni vojak in svoje naloge služenja sem opravljal vestno, zato sem bil na koncu predlagan za medaljo primernega vojaka. Pa je nisem dobil, ker nisem bil v partiji in so mi nekaj pač morali dat in so mi pripeli značko odličnega strelca.
    No, danes se nič ne sekiram za tisto medaljo, ker bi mi bila samo v breme.

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!