Danes v DEMOKRACIJI: Miro Cerar in njegov razpadajoči »fičo«

Verjetno ste že pozabili kako je Zoran Jankovič v prvi polovici leta 2011 načrtoval naskok na Državni zbor (DZ) in preskok iz lokalne v državno politiko. Seveda je uprizarjal spektakel za javnost. Kar naprej je »zavračal« možnost, da ustanovi stranko in gre na volitve. To je bila seveda predstava za javnost, ki se je nadaljevala s procesijo voljnih podpornikov Jankoviča z Milanom Kučanom na čelu, ki ga je obiskala na sedežu mestne občine in končno »pregovorila« da ustanovi politično stranko in gre na volitve. Nekaj mesecev pred volitvami je stranko ustanovil in na volitvah seveda zmagal. Toda njegova težava je bila v tem, da ni znal šteti do 46, kar je pač večina v DZ. Še kako dobro se spomnim 21. 12. 2011, ko sem ga srečal pred vhodom v DZ, kjer se je začela ustanovna seja takratnega sklica. Kot »pav« je korakal proti DZ. Kako se je končalo vemo, njegove Pozitivne Slovenije (PS), danes ni več nikjer. Toda pojdimo k Miru Cerarju in njegovi Stranki modernega centra (SMC).

Enaka zgodba, enak scenarij in enak konec, bi lahko rekli. Tudi Cerar je tik pred volitvami 2014 ustanovil politično stranko SMC. Njegova prvotna želja je bila priti v DZ in igrati pomembno vlogo. O zmagi ni niti razmišljal, dokler mu zmage ni s pomočjo medijev »uredilo« levo politično podzemlje z Milanom Kučanom na čelu. Nekega večera leta 2014, ko je spoznal, da lahko na volitvah zmaga, je sestanek s svojimi sodelavci prekinil, češ da ga bo nadaljeval naslednji dan. Takoj po prekinjenem sestanku se je napotil k Milanu Kučanu. Kaj sta govorila takratni njegovi sodelavci ne vedo, vedo pa to, da so se ob Cerarju na nadaljevanju sestanka pojavili »novi sodelavci« seveda »dobri fantje«, ki jih je poslal Gregor Golobič.

Že takrat je bilo jasno vse in še več. Levo politično podzemlje, s Kučanom na čelu, je Cerarja določilo za novega šefa vlade. To se je tudi zgodilo. Jasno pa je bilo še nekaj, namreč to, da bo Cerar na oblasti toliko časa dokler bo poslušno izpolnjeval ukaze levega političnega podzemlja s Kučanom na čelu in niti dneva več. Njegova SMC je bila močna in velika, vsaj kar se tiče poslancev v DZ, a že takrat, leta 2014, sem javno v DZ povedal, da jih bo po naslednjih volitvah za dobrega »fička« in nič več. To se je na volitvah 2018 tudi zgodilo. Cerar je pač opravil svoje in niso ga več potrebovali. Danes poslušamo »jokanja« njihovega poslanca Igorja Zorčiča in beremo cel verbalni napad nekdanjega poslanca Dragana Matiča na javno televizijo, v katerem tarna nad nepošteno obravnavo Zorčiča v oddaji Tarča. Strašna medijska krivica naj bi se dogajala SMC. Niti Zorčič niti Matič, slednji tudi v vlogi predsednika odbora za kulturo v DZ, v prejšnjem mandatu, nista imela nobene pripombe na poročanje javne televizije. Še več, ko so poslanci SDS opozarjali na napake in zlorabe na javni televiziji, Matič predlogov sploh ni hotel uvrstiti na dnevni red odbora, ki ga je vodil. Danes pa to isto televizijo in njeno poročanje napada na način, ki si ga niso privoščili niti partijski funkcionarji prejšnjega režima. Kako podlo, kako dvolično.

Ja »halooo« gospodje. Problem je torej le takrat, kadar kritično poročajo o vas in vaših, nobenega problema pa ni ko kritično poročajo o opoziciji. Slovenski demokratski stranki (SDS) se to dogaja že trideset let. Razlika med PS, SMC in SDS je pa vendarle velika. PS in SMC je za enkratno uporabo, kot kondom, ustvarilo levo politično podzemlje z Milanom Kučanom na čelu, na SDS pa Kučan seveda nima vpliva, zato je to trdna in resna politična stranka. Cerar, ki so ga praktično zapustili že vsi pa v svojih twittih še kar sanja in prodaja floskule in si intenzivno išče službo v tujini. Prepozno seveda, leta 2014 bi se moral zavedati, da so mu stranko naredili za enkratno uporabo.

Toda, tako kot smo leta 2011 imeli na volitvah zmagoslavno Jankovičevo PS, smo leta 2014 dobili na volitvah zmagujočo in vsemogočno Cerarjevo SMC, imamo danes z javnimi anketami »nabildano« in napihnjeno Listo Marjana Šarca (LMŠ). Ne glede na to, da na volitvah 2018 ni zmagala, se danes obnaša povsem enako, kot sta se obnašali Jankovičeva PS in Cerarjeva SMC. Razlika med Jankovičem, Cerarjem na eni strani in Šarcem na drugi strani je le ena. Prva dva že vesta, da so tisti, ki so njiju določili za predsednika vlade in so ustanovili njuni stranki, isti ljudje, ki so njiju in njuni stranki tudi poslali na smetišče zgodovine. Šarec pa bo to šele spoznal.

 

En komentar

  1. Kljub vsemu v tej državi še zdaleč niso največja težava nesamokritični in narcisoidno samopašni politiki ter na hitro oklicani prvaki “čez noč” novokomponiranih političnih strank, kot so vzorčni Zoran Janković (PS), dr. Miro Cerar (SMC) in Marjan Šarec (LMŠ).
    Daleč največja težava države RS in družbe so slovenski zaskrbljujoče nekritični in neučljivi volivci, ki se trikrat zapored pustijo enako brezsramno in prozorno “nategniti” vselej isti politično-kriminalni mafiji “globoke države”, vedno istim “spin doktorjem” s partijske FDV in njihovim zvestim slušateljem ter nikoli diplomiranim “večnim študentom” na najvplivnejših uredniških in novinarskih pozicijah v večini “naših” množičnih občil ter istim zloglasnim zasebnim agencijam za nadvse “strokovno” merjenje, potvarjanje in naročeno politično usmerjeno interpretiranje inflatorno pogostih in nenehnih meritev javnega mnenja.
    Volivci, ki trikrat zapored enako brezskrbno in boleče “pogrnejo” na istih limanicah, si etično odgovornejše, strokovno kompetentnejše in politično bistveno bolj zrele in samokritične oblasti niti ne zaslužijo.
    Pri čemer je treba posebej poudariti, da so za katastrofalen izplen političnega pluralizma in demokracije na Slovenskem povsem enako zaslužni oz. odgovorni tisti, ki se še kljub vsem medijskim “sirenam političnega mrtvičenja in pasivizacije” dejavno udeležujejo volitev in se očitno vedno znova prostovoljno ujamejo na “strupene” limanice “vladajoče kleptokracije” oz. politično-kriminalne “globoke države”, kot oni, ki s svojo pasivnostjo in prezirljivostjo ter volilno abstinenco prvim omogočajo, da nenehoma na videz v RS sicer vladajo “novi obrazi” in “nove politike”, v resnici pa vedno ista zajedalska ter mafijska ozadja iz vselej istega in enako nedotakljivega politično-kriminalnega podzemlja “globoke države”.
    Četrtinska volilna udeležba na volitvah v evropski parlament ter komaj polovična volilna udeležba na državnozborskih volitvah več kot zgovorno kažeta, da državljani RS večinoma ne zaupajo veljavnemu političnemu in volilnemu sistemu ter po tem sistemu izvoljenim organom državne oblasti. Večina parlamentarnih političnih strank pa nujne spremembe veljavnega sorazmernega volilnega, kakor jih terja veljavna odločba Ustavnega sodišča RS, pristransko sprejema in ocenjuje zgolj glede na lastne parcialne koristi, zaradi česar ni mogoče pričakovati odločilnega izboljšanja sedaj veljavnega neustavnega in nedemokratičnega sorazmernega volilnega sistema.
    Jasno in logično pa je, da iz ustavno in demokratično spornega in nesprejemljivega volilnega sistema (kakor z veljavno odločbo ugotavlja Ustavno sodišče RS) ne more izhajati ustavno in demokratično korektno izvoljena zakonodajna in izvršilna oblast. Žal se ne vodstva parlamentarnih političnih strank in ne vodstva strank vladajoče koalicije očitno ne zavedajo drsenja slovenske zakonodajne in izvršilne veje oblasti zaradi ustavno in demokratično spornega sorazmernega volilnega sistema v območje politično nesprejemljive neustavnosti in nedemokratičnosti. Rezultat neustavnega in nedemokratičnega volilnega sistema ne neustavna in nedemokratična oblast strankokracije, ki popolnoma obvladuje in nadzira tako zakonodajno kot tudi izvršilno vejo oblasti.

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!