Jean-Claude Juncker in Viktor Orbán

Za pripravo tega prispevka sem se poslužil »strica« Googla, ki mi je posredoval osnovne podatke o predsedniku Evropske komisije – torej predsedniku evropske vlade in seveda o predsedniku madžarske vlade. To običajno naredim že zaradi pravilnih zapisov imen in priimkov tujih oseb, toda tokrat sem naletel na veliko presenečenje.

Ko sem naletel na podatek o rojstnem dnevu Jeana-Clauda Junckerja, torej 09. 12. 1954 kar nisem mogel verjeti svojim očem. Gospod je torej star 64. let. Ne to ne more biti res sem si rekel. Google – gremo dalje v nova preverjanja. Toda povsod isti odgovor. Gre torej za osebo staro 64. let. Zapustil sem svoj kabinet in se odpravil k ženi in jo vprašal koliko misli, da je star ta gospod. Kot iz topa je izstrelila: »star je okoli 80 let«. Ja pa ni sem ji povedal in dodal točen podatek koliko je star. Seveda sem se lahko pohvalil in ženi dodal pripombo, da sem le enajst mesecev mlajši od njega in ona je ugotovila, da ima pravega mladeniča. Pa šalo na stran.

Jeana-Clauda Junckerja, sem osebno srečal dvakrat. Obakrat na sedežu evropskega parlamenta, ko je bil  gost na kosilu vodij poslanskih skupin EPP (Evropska ljudska stranka, katere članica je SDS). Obakrat popolnoma enak scenarij. Na kosilo je prišel zelo počasi, lahko bi rekli, da se je bolj pridrsal kot prišel. Že pred kosilom je zvrnil dva kozarca vina, enkrat pojedel tudi juho, drugič pa še to ne, in je odšel s pripombo: »I will be back« (vrnil se bom). Seveda ga ni bilo nazaj. Neprijeten občutek sem imel. Precej podoben tistemu, ko so ga gostje podpirali pri hoji in so to službe evropskega parlamenta mirno pripisale išijasu in ne alkoholizmu. Da ne govorimo o primeru, ko je prišel pred novinarje z dvema desnima čevljema.

Toda moj namen ni bil, da pišem o tem, moj namen je, da pišem o dvojnih merilih, ki v Bruslju očitno veljajo. Ena so za tako imenovane prvorazredne, druga pa za drugorazredne, kot bi rekli v Sloveniji.

Se še spomnite, kako je Jean-Claude Juncker pred leti pričakal madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána v Bruslju? Če ste pozabili naj vas spomnim. Ko se mu je Viktor Orbán približeval je dejal: »Prihaja diktator«. Nato mu je stisnil roko, z drugo roko pa ga je dobesedno klofutnil. In to naredi politik, ki sploh ni bil izvoljen na neposrednih volitvah politiku, ki je bil izvoljen na neposrednih volitvah, na katerih je dobil takrat nad 50 odstotkov vseh glasov volilcev Madžarske? Nezaslišano in nesramno. Da o drugih podvigih Jeana-Clauda Junckerja sploh ne govorim. Se še spomnite, kako se je z zadnje strani približal Miru Cerarju in ga prijel za očala, da ga ta ni mogel videti? Ali pa primera, ko se je Jean-Claud Juncker z zadnje strani približal hrvaškemu šefu vlade Andreju Plenkoviču in ga dobesedno ušipnil v zadnjico? To so primeri, ki niso dopustni ne v diplomaciji, ne v povprečnem odnosu med povprečnimi ljudmi, toda demokratična Evropa preprosto – zame nerazumljivo molči.

Se je pa pomemben del te iste demokratične Evrope takoj oglasil ob tako imenovani plakatni zadevi na Madžarskem. Seveda gre za plakate, ki jih je postavila stranka Viktorja Orbána, na kateri sta dva zagovornika migracij v Evropo, to sta Jean-Claude Juncker in George Soros, rojen na Madžarskem, sicer pa milijarder iz ZDA, ki znatno denarno podpira vse, kar diši po priseljevanju v Evropo. In kaj je s temi plakati narobe? Jean-Claude Juncker in George Soros dokazljivo in resnično podpirata priseljevanje v Evropo. Toda glej ga zlomka. To naj bi bilo žaljivo za Jeana-Clauda Junckerja.

Mi zna kdo čisto po kmečko razložiti zakaj klofuta in zmerljivka »prihaja diktator« avtorja Jeana-Clauda Junckerja, namenjena Viktorju Orbánu, nista sporni in nista žalitev, in zakaj je dokazljivo dejstvo, da sta Jean-Claud Juncker in George Soros zagovornika priseljevanja v Evropo, žalitev za Jeana-Clauda Junckerja?

7 komentarjev

  1. Nič novega pravi moraš bit pa ti za vsako bedarijo ploskajo to se pravi važna je funkcija ne kaj delaš tudi pri županih je isto takšni si lahko dovolijo vse.

  2. “….zakaj klofuta in zmerljivka »prihaja diktator« avtorja Jeana-Clauda Junckerja, namenjena Viktorju Orbánu, nista sporni …”

    Tako pač je dandanes, levica si namreč pravila obnašanja in odločanja o tem, kaj je prav in kaj ne, oportunistično sproti prilagaja in spreminja, posledice takega ravnanja pa itak nikogar, razen častnih izjem, ne izučijo.

  3. Halo ljudje, tudi jaz sem mnenja, da z Junkerjem ni nekaj v redu ali bolje rečeno zdravega.
    G. Orbana poznam samo iz medijev. Desni lepo in pohvalno predstavljajo Madžara, levi pa nekako podobno kot, denimo, pri nas Janeza Janšo.
    Nič novega torej.
    Tisto, kar se nevarno približuje Slovenski meji, je podprto z junkerjevo pomočjo, pomagalo bi se pa pri zoperstavljanju tej nevarnost z orbanovo pomočjo.
    Zato, spoštovani bratje in sestre v narodu, premislimo, koga si bomo vzeli za vzgled in koga pač ni potrebno ubogati in mu dajati dodatnih možnosti z negovo prisotnost v evropskem parlamentu.
    G. Gorenak ni pri tem omenil naše Fajonove, zato jo bom pa jaz, če mi bo dovoljeno.
    G. Spada v junkerjevo okolje, venda se pri hoji še ne opazi način slog njenega privatnega življenja.

  4. Imam še kar dober spomin, vendar take kreature v evropski politiki se ne spomnim. Nekaj je narobe tudi z njegovo okolico, da se to lahko dogaja. Zanimivo bi bilo slišati, kaj bi o tem problemu povedal dr. Andrej Perko.

  5. Spoštovani Dr. Gorenak. Naj najprej napišem, da vas zelo cenim in da ste, kar se mene tiče, pogrešani v našem “hramu demokracije”.
    Rad bi vam pozornost obrnil na en skupni imenovalec visokih politikov, ki nam že nekaj časa načrtujejo prihodnost. Morda ste to že opazili tudi vi, a o tem ne smete javno govoriti, (se ne spodobi?)
    Kaj torej druži v Evropi Merkelovo, Junckerja, Mayevo, Macrona in če dodamo širše, Trudeauja? Nihče od njih nima potomcev. Ne spuščam se v razloge zakaj je tako, ker to ni važno. Zanimivo pri vsej stvari je, da so prav vsi od naštetih zagriženi borci za “multikutluralnost”, s katero se že soočamo mi, še bolj pa se bodo z njo, na žalost, ukvarjali naši potomci. Če gledam torej iz tega stališča, je potem povsem jasno njihovo obnašanje, saj se bo njihova prihodnost končala z njihovo smrtjo, torej se za njo, razumljivo, ne brigajo preveč.

  6. Spoštovani

    Ta podatek poznam. Dalo bi se o tem pisati seveda.

Odgovori ...

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*