Trije dobri možje le v Slovenijo

Kljub temu, da sem rojen dobrih deset let po drugi svetovni vojni, pa moram priznati, da sem tri dobre decembrske može spoznal v različnih obdobjih mojega življenja. Svetega Miklavža sem spoznal že kot otrok, verjetno star tam nekje okoli dveh ali tre let, ko se spominjam, da mi je kaj prinesel, običajno preko noči, ko sem spal. Dedka Mraza sem spoznal v osnovni šoli, torej tam nekje pri sedmih letih moje starosti. V osnovni šoli o kakšnem Svetem Miklavžu ali Božičku pač nikoli niso govorili. Najkasneje pa sem spoznal Božička, takrat sem imel krepko preko trideset let. No, danes za razliko od tistih živečih v ZDA, Avstraliji ali v večinskem delu Evrope, kjer poznajo le Svetega Miklavža in Božička, ali za razliko od tistih živečih v Rusiji, kjer še danes poznajo več ali manj le Dedka Mraza,  poznam vse tri. Imam pa res srečo. Verjetno res živim v najboljši državi na svetu, ki jo skoraj edino, obiskujejo vsi trije decembrski dobri možje. Situacija je naravnost podobna tisti izpred leta 1990, ko so me prepričevali, in v dobršni meri tudi prepričali, da živim v najboljši državi na svetu in znotraj nje na njenem najbogatejšem delu. Pa pojdimo po vrsti.

Sveti Miklavž je najstarejši med njimi. Večinsko je živel in še danes živi v krščanskem svetu. Njegov lik je vezan na Svetega Nikolaja – škofa, ki naj bi živel tam nekje v drugem stoletju našega štetja. Rojstni dan naj bi imel 06. decembra, na predvečer tega datuma nas tudi obiskuje. Kaj veliko, če sploh kaj podatkov, o njem se ni ohranilo. Tam nekje po četrtem stoletju našega štetja, ga za daljše obdobje ne omenjajo več, dokumenti so se izgubili, se je pa iz roda v rod vse do danes prenašalo njegovo izročilo, kot živa pripoved o njem, kot dobrotniku, in njegovem delu. V zavesti kristjanov obstaja torej že okoli 1800 let, kot velik dobrotnik in čudodelnik, ki prihaja iz temne noči, obdari pridne otroke in za leto dni izgine v temno noč.

Božiček je veliko mlajši dobrotnik.  Prvič se je pojavil, pred manj kot dvesto leti, v industrijsko, gospodarsko ali če hočete potrošniško najbogatejših državah, kot so ZDA, Kanada, Avstralija, Velika Britanija, pol današnje Nemčije in še kje, kjer ne gre za dominantno prisotnost izključno krščanske vere. Njegov lik zgodovina veže zlasti na ZDA (Santa Claus, Claus je Nikolaj). V teh okoljih je prisotna v veliki meri tudi protestantska vera, ki pa ne priznava svetnikov niti Device Marije, Sveti Miklavž pa je seveda svetnik. V teh okoljih, ki pa so bila takrat gospodarsko in potrošniško dominantna, so zato našli nek nadomestek in to je bil Božiček. Prikladno pa so ga vezali na rojstvo Jezusa.

Dedek Mraz pa je najmlajši med njimi. Pojavil se je v nekdanji Sovjetski zvezi, kot »Ded Moroz«, prihajal je le v nekdanje socialistične države, torej tudi k nam, in nikoli ni zašel nikamor na zahod v ZDA ali v Avstralijo. Dedek Mraz je torej izključno socialistični izum, saj je bilo v času nekdanje Jugoslavije prepovedano kakršnokoli javno praznovanje tako Svetega Miklavža, kot tudi Božička in Božiča. V Sloveniji pa so nam oblastniki zatajili, da naj bi Dedek Mraz prihajal iz nekdanje Sovjetske zveze, pri nas naj bi prebival nekje pod Triglavom v Kekčevi deželi.

Najstarejši med vsemi tremi dobrimi decembrskimi možmi je torej Sveti Miklavž, star okoli 1800 let, oba druga decembrska dobrotnika sta le slaba ponaredka prvega, prilagojena ekonomskim ali političnim potrebam. Božiček bolj ekonomskim potrebam potrošniške družbe, Dedek Mraz pa političnim potrebam socialističnega enoumja.

Obstaja pa še eno vprašanje. Zakaj danes večina držav razvitega zahoda, ZDA in Avstralije, pa tudi države nekdanjega socialističnega bloka, praznuje Svetega Miklavža in Božička ali pa samo slednjega, zakaj v Rusiji, kot naslednici Sovjetske zveze, praznujejo večinsko le Dedka Mraza in zakaj v Sloveniji praznujemo in častimo vse tri? Če bi vam želel prodati laž, bi zapisal, da je pač Slovenija najboljša država na svetu, ki jo obiskujejo vsi trije dobri decembrski možje. Toda to ni moj namen, sploh pa to ni resnica. Če bi bila Slovenija kolikor toliko normalna država zahodnega tipa, ki je pretežno krščanske vere, potem bi praznovali Svetega Miklavža in Božička in nikakor ne več Dedka Mraza. Tako pa je Slovenija načelno država, ki se prišteva k razvitem zahodu, a hkrati je še kako socialistična in zato pač praznujemo vse tri dobre decembrske može.

 

3 komentarji

  1. Dogodke in stanje v sedanji Sloveniji je zame težko razumeti. Pretežni del Slovencev je po sedemdesetih ali morda kasneje videlo pravi raj onkraj Karavank in ne onkraj Madžarske.
    Kako bi drguče bila vedno gužva na avstrijski ali italijanski meji.
    Zakaj torej niso moji sonarodnjaki tedaj trumoma romali na Madžarsko ali Romunijo ali celo malo niže.
    Radi so pa potovali v Gurčijo, ki je članica NATA in tam veselo zapravljli denar za zlato in usnje.
    Danes pa, dragi Slovenci, ko so meje odprte in ni carine, pa množično drvijo v palanko Ljublani občasno pa v Kumrovec.
    Kaj se je le pripetilo nam slovencem v zadnje 1/4 stoletja.
    Da bi to razumeli in doumeli, moramo pogledati in prisluhniti recimo Nemcem.
    Že nekaj časa spremljam in poslušam mednarodno priznanega strokovnjaka za atomsko enegijo in pisca premnogih knjig, g. Holgerja Strohma.
    To kar nam pove omenjeni, je vsebinsko zelo podobno Sloveji in Slovencem.
    Priporočam vsem, ki jim nemščina ni tuja, da malo pojutubajo in poiščejo g. Holger Strohm-a.
    Ne bo vam žal, izvedeli boste tisto, česar v slovenski MSM ne boste videli in slišali.

  2. Ne smejte se otrokom, ki še verjamejo v Miklavža, Božička, Dedka Mraza…
    Smejte se odraslim, ki še verjamejo v SDS, NSi, DeSUS in ostale…

  3. Milena odgovor tvoj odgovor objavljam iz dveh razlogov:
    1. Ker te poznam.
    2. Ker mojega prispevka nisi razumela.

    dr. Vinko Gorenak

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!