Danes v Demokraciji: Izjava tožilca Jožeta Kozine je nevarna

Vrhovnega državnega tožilca Jožeta Kozino sem spoznal tam nekje okoli leta 2010 v neki lokalni televizijski oddaji v Mariboru. Takrat se mi je zdelo, da sem spoznal človeka, ki ve kaj hoče, človeka ki je predan svojemu poklicu, skratka človeka na svojem mestu. Toda njegovi nastopi v Državnem zboru, pred člani Odbora za pravosodje, katerega član sem bil v naslednjih letih, so mojo pozitivno sliko o njem in njegovem delu, pošteno zamajali. Res je, da je dosegel obsodilno sodbo Boška Šrota in Igorja Bavčarja, toda v mnogih drugih primerih ni bilo tako. Bilo je veliko besed in malo dejanj.

Nedavno je na seji Odbora za pravosodje DZ tožilec Jože Kozina izjavil naslednje: »Po svoje sem zelo zadovoljen, da je Levica prišla v parlament. Ali pa ta opcija. Kapitalu odvzeti moč. To zmore samo Državni zbor in vlada in podobne institucije. To bo treba korenito obrniti. Odvzeti jim to moč, obdavčiti jih, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino. Naj grejo. Naj grejo«.

Tipična povsem politična izjava uslužbenca države, ki naj bi bil po črki zakona popolnoma neodvisen in nevtralen. Zakon mu prav zaradi njegove neodvisnosti in nevtralnosti omogoča in dovoljuje poseben položaj in posledično tudi plačo, ki jo s strani države, za tak položaj prejema.

Toda Jože Kozina ni navadni tožilec iz nepomembne vasi v naši državi. Jože Kozina je vrhovni državni tožilec, katerega javno izraženo stališče velja, ne le v javnosti, ampak in predvsem tudi  v tožilskih vrstah med mlajšimi tožilci.

In kako je ob tej popolnoma nesprejemljivi in povsem politično obarvani izjavi tožilca Jožeta Kozine reagiral generalni državni tožilec Drago Šketa? Menda je spisal prijavo Jožeta Kozine etični komisiji tožilstva! Vse lepo in prav. Osebno bi pričakoval, da bo Drago Šketa pokazal vrata Jožetu Kozini na zavod za zaposlovanje. Tako bi bilo tudi prav. Nobenega namena nimam zagovarjati generalnega državnega tožilca Draga Šketo, toda v okviru zakonskih norm je to edino, kar sploh lahko stori.

Zakonska ureditev, ki sta jo »spesnila« nekdanja levičarja, ministra za pravosodje Aleš Zalar in Goran Klemenčič, je pač povsem popačena in evropsko povsem nenormalna in neprimerljiva. Aleš Zalar je položaj tožilca izenačil s položajem sodnika, kar je prva in nepopravljiva napaka. Nad sodnikom prve stopnje je še vedno višje sodišče, pa vrhovno in ustavno sodišče in nenazadnje ESČP, ki lahko kadarkoli napake sodnika prve stopnje popravijo. Nad odločitvijo tožilca, ki se odloči, da je nekaj kaznivo dejanje in ga bo preganjal ali pa ni kaznivo dajanje, ki ga ne bo preganjal, pa ni nikogar več, niti vrhovnih državnih tožilcev, niti generalnega državnega tožilca Draga Škete. Odločitev tožilca je dokončna, kar je popolnoma nenormalno in nesprejemljivo, tudi v evropskih razmerah. Še več, Goran Klemenčič je ustanovil neke etične komisije, ki naj bi se s tem ukvarjale. V njih imajo večino tožilci in upokojeni tožilci. Njihove odločitve so v naprej znane in jasne. Nič od nič torej.

Pa se vrnimo k izjavi vrhovnega državnega tožilca Jožeta Kozine na seji Odbora za pravosodje DZ. Zaradi njenega pomena naj jo ponovim: »Po svoje sem zelo zadovoljen, da je Levica prišla v parlament. Ali pa ta opcija. Kapitalu odvzeti moč. To zmore samo Državni zbor in vlada in podobne institucije. To bo treba korenito obrniti. Odvzeti jim to moč, obdavčiti jih, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino. Naj grejo. Naj grejo«.

Če bi kaj takega izjavil poslanec Levice ali SD bi bilo to nekaj pričakovanega in povsem normalnega. Če bi kaj takega izjavil poslanec SMC ali LMŠ bi bilo to nekaj indikativnega, kar bi nakazovalo na levo politično razmišljanje. Ker pa je to izjavil vrhovni državni tožilec, je pa to nekaj povsem drugega. Zakon je tisti, ki zapoveduje povsem apolitično in izključno strokovno delovanje tožilske organizacije.

Izjavo vrhovnega državnega tožilca Jožeta Kozine zato lahko razumemo ne le kot politično agitacijo za Levico in levo politično opcijo, česar si nikoli ne bi smel privoščiti, temveč tudi kot pokazatelj stanja ne le v tožilski organizaciji ampak tudi širše v pravosodju. Tako stanje pa je naravnost nevarno. Če se tako politično profiliran tožilec, kot Jože Kozina očitno je, odloči da bo nekoga preganjal, drugega pač ne, lahko tudi na osnovi političnega prepričanja, nad njim ni nikogar, je le Bog in plavo nebo.

Slovenija je očitno v čakalni vrsti tistih držav, kar se dogaja na Poljskem, kjer aktualne oblasti izvajajo reforme v pravosodju, ki bi morale biti narejene pred vstopom v EU. Evropa jih sploh ne razume. Vse aktualne leve oblasti v Sloveniji, ne le aktualna, pa to staje le poglabljajo.

Izjava vrhovnega državnega tožilca Jožeta Kozine zato v našem realnem političnem in sodnem prostoru ni nič nenavadnega, je le vrh ledene gore, ki jo bomo morali tako ali drugače v času, ki prihaja, sanirati.

En komentar

  1. Menim, da Kozina ni edini problem. In menim, da tožilstvo ni edini problem.
    Problem v Sloveniji je ta, da se sicer dosti govori o odgovornosti, zelo malo, ali skoraj nič, pa se govorjienje ne upošteva.
    V državi imamo neskončno dosti primerov neodgovorenega ravnanja.
    Torej če gre za dokazano neodgovornost, potem bi morala slediti odgovorna dejanja. To pa so odstopi odgovornih.
    Odstopi so bistveni. Bistveni so pred vsem zato,kjer omogočijo neodvisno preiskavo neodgovornih dejanj.
    Pa se naj preselim na popolnma drugo področje, na vojsko.
    Znano je, da so v vojski odredili tansport orožja in municije v tujino.
    Kot je znano, so iz transportnega vozila uktrdali nekaj malega strelliva. Škoda je skorajda nepomembna, a moralna blamaža neskončna.
    Vojska je inštitucija, ki ima zelo jasen ustroj, zelo jasno piramido poveljevanja.
    Kakorkoli je to boleče, bi morala celotna linija poveljevanja prevzeti odgovornost in ponuditi odstope, vse od načelnika generlaštaba, do zadnjega kaplarja, ki se je znašel na liniji poveljevanja.
    Seveda ni potrebno, da vsi, ki podajo odstop tudi dejansko odstopijo. Tisti, ki jim prizadeti podajo odstopne izjave, lahko te tudi zavrnejo. Kljub temu pa bi z odstopnimi izjavami odgovorni priznali, da so odgovorni za nejubo dejanje.
    Načelnik generalštaba bi priznal, da poveljuje nezreli in nesposobni vojski.
    Naslednji, morda poveljnik za logistiko bi prav tako priznal da poveljuje neresnemu in nesposobnemu moštvu. Potem bi že kmalu prišli do tsitega, ki je je izdal ukaz za trasport, pa do tsitega, ki je transport organiziral in ga pospremil na pot. Ta je verjetno najdgovornejši. Ta bi moral nemudoma zapustiti svoj položaj. In potem gremo do zadenjega, tistega, ki je naložen tovrnjak pripeljal v tujino in se šel odpočiti v hotel in sladko zaspal.
    Če bi se vsaj približno zgodilo tako, kot sem opisal, bi lahko trdili, da v Sloveniji beseda odgovornost nekaj pomeni. Tako pa lahko vidimo, da je to puhlica brez vsake teže.
    Dokler bo tako, bo tožilec Kozina lahko pretil lopovom in izjavljal neumnsti, ki so škodljive in nevarne, pa se ne njemu, njegovemu šefu in vsej druščini , ne bo zgidilo nič, saj beseda odgovornost za nijih ne pomeni nič. Niti okraska ne.

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!