Danes v Demokraciji: Kanglerjev 35. let star traktor in Janševa podrtija v Trenti

Bilo je tam nekje leta 2010, ko sem na neki televiziji v Mariboru, sodeloval v oddaji »Na tronu«. Moja sogovornika sta bila tožilec Jože Kozina in šef NPU Robert Črepinko, pa mislim, da še nekdo. Tema pogovora se je nanašala na pregon gospodarskega kriminala. Moja sogovornika sta tarnala, kako policija in tožilstvo nimata ustreznih zakonskih podlag, da bi obe instituciji lahko učinkovito preganjali gospodarski kriminal.

Pa sem ju izzval. Povejta že kakšne zakonske podlage potrebujete, da boste uspešni pri svojem delu? No in sta povedala, da obe instituciji potrebujejo nekakšen zakon po katerem bo moral državljan dokazovati od kod mu premoženje in ne tožilec, da je državljan premoženje dobil nezakonito. Ne da bi natančno vedel kakšen zakon naj bi to bil, sem obema pred kamerami zagotovil, da bo SDS takšen zakon takoj podprla.

Takoj sem začel s študijem tuje prakse na tem področju. Slučajno ali ne, naletel sem na Srbijo, Italijo in Irsko. To so bile takrat države, ki so že pred več leti sprejele zakone, na osnovi katerih so morali državljani dokazovati, od kod jim nesorazmerno visoko premoženje in ne tožilci, ki bi jih obtožili, da so premoženje dobili na nezakonit način. Če sodiščem niso predložili dokazov od kod jim premoženje, jim je bilo to odvzeto. Vse tri države, oziroma njihov policijsko, tožilsko pravosodni sistem, so bile pri izvajanju takih zakonov zelo uspešne. V Srbiji so tako eni sami osebi odvzeli premoženje v vrednosti kar 900 milijonov evrov. V zaseženih vilah so danes nastanjeni državni organi, z zaseženimi avtomobili pa se vozijo državni uslužbenci. Precej podobna situacija je na Irskem. Italija pa ima tak zakon že dlje časa in je znana po tem, da ima na ta način zaseženega ogromno premoženja, celo toliko, da so ustanovili posebno državno podjetje, ki upravlja s tako zaseženim premoženjem.

Jasno je bilo torej, da Slovenija potrebuje podoben zakon. In je prišel. Pa ne s strani Pahorjeve vlade, ampak s strani takrat koalicijske stranke ZARES.  Nosilka zakona je bila najprej njihova poslanka Cveta Zalokar Oražem, a je bila njena verzija zakona, s strani koalicije in ne s strani SDS, zavrnjena. Tik pred volitvami pa se je pojavila verzija zakona, ki jo je zastopal njihov poslanec Franco Juri.                                           Zakon je predvideval, da naj bi veljal od leta 2006 dalje. Le zakaj sem se spraševal? Jasno mi je bilo, da zakon lahko velja le v naprej, v izjemnih primerih pa tudi za nazaj, vendar obstaja nujnost, da zakonodajalec utemelji tako imenovani javni interes. Ker je bilo veliko državnega premoženja tako ali drugače pokradenega že pred letom 2006, smo se odločili, da vložimo amandma, po katerem naj bi zakon veljal od nastanka samostojne Slovenije dalje. Amandma je bil sprejet.

Po vetu Državnega sveta, je 71 poslancev vseh poslanskih skupin koalicije in opozicije, razen Jelinčičeve SNS, zakon podprla. Moram priznati, da sem bil ponosen, da sem zakon podprl. Ob pritisku na gumb »za« sem seveda videl razkošne vile, jahte, avtomobile, zlate palice, pa tudi gotovino posameznikov. Pričakoval sem, da se bo zgodilo nekaj podobnega, kot se je takrat dogajalo v Srbiji, Italiji ali na Irskem.

Toda razočaranje, po praktično sedmih letih, je veliko. V nasprotju s Srbijo, Italijo ali Irsko, so bili naši policijsko tožilsko sodni organi popolnoma neuspešni. Če so zadnji podatki objavljeni v oddaji Tarča na MMC točni, potem je bera naših organov po sedmih letih veljavnosti zakona mizerna, da ne zapišem sramotna. Gre za eno stanovanje, nekaj malega gotovine in nekaj deset gramov zlatnine. Čista sramota torej.

Smo pa bili v teh sedmih letih veljavnosti zakona medijsko bombardirani s tem, kako si tožilci prizadevajo za odvzem domnevno nezakonito pridobljenega premoženja Franca Kanglerja in Janeza Janše. V primeru Franca Kanglerja je šlo tudi za 35 let star traktor, v primeru Janeza Janše pa za parcelo v Trenti s podrtijo, ki ste jo lahko videli v medijih. Kje pa so vile, jahte, dragi avtomobili, zlate palice posameznikov in še kaj? To je za naše tožilce nedosegljivo. Le zakaj?

Pa to še ni vse, dominantni mediji se danes ne sprašujejo zakaj naši tožilci niso sposobni doseči odvzema vil, jaht, dragih avtomobilov, zlatih palic in gotovine, kot se to dogaja v Srbiji, Italiji in na Irskem. Sprašujejo se kakšno odškodnino bosta prejela Franc Kangler in Janez Janša, glede na to, da je bil zakon razveljavljen na Ustavnem sodišču. Takšna je pač naša sramotna dominantna leva medijska krajina.