Razrešitev generalnega direktorja policije

Danes odmeva novica, da bo Vlada RS na četrtkovi seji razrešila generalnega direktorja policije Simona Veličkega.

Simon Velički je oseba, ki jo poznam vsaj 40 let. Bilo je seveda v času njegovih srednješolskih in mojih vzgojiteljskih let, v času takratne srednje policijske šole. Če  bi me takrat vprašali, kaj bo s tega srednješolca, bi vam že takrat odgovoril, da gre za enega izjemno perspektivnih kadrov, ki bo nekje v bodočnosti zasedal najodgovornejša mesta v policiji.

Toda moja in njegova pota so se razšla. Kar dve desetletji sta minili, ko nisem slišal zanj. Toda v času moje ministrske funkcije leta 2012 sva se ponovno srečala in v njem sem videl še vedo enako osebo kot pred desetletji. Takrat je bil šef regijskih kranjskih policistov in še vedno sem ga v vlogi notranjega ministra ocenjeval enako kot pred desetletji.

Čas je mineval in letos v začetku leta je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar Simona Veličkega imenovala za generalnega direktorja policije. Taki njeni potezi sem nasprotoval. Toda ne zaradi kandidata samega, ampak zaradi časa, v katerem je bil Simon Velički imenovan za generalnega direktorja policije. To je bil namreč čas tik pred novo vlado RS, ki ima zakonsko pravico imenovati novega generalnega direktorja policije.

Preteklo nedeljo sem bil povsem po naključju v družbi novega notranjega ministra Boštjana Pokljukarja in Simona Veličkega na maši za policiste v Srednji vasi pri Bohinju. Nobenega znaka, da naj bi bil Simon Velički zamenjan nisem opazil.

Danes pa je odjeknilo. Simon Velički bo zamenjan. Vse lepo in prav. To je sicer  zakonska in legitimna pravica ministra. Toda kako je novi notranji minister Boštjan Pokljukar ugotovil  »da bo lažje z novim imenom na čelu policije uresničil svoje načrte«, sploh ne vemo. Morda pa dela prostor novemu generalnemu direktorju policije, ki je doma tam nekje v okolici Postojne.

Pa počakajmo na to novo ime in potem sodimo  njegove poteze.