Kdo je odgovoren za ustavni padec Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora?

Četrtkova oddaja Tarča (20. 09. 2018) ni dala jasnega odgovora na vprašanje,  kdo je odgovoren za ustavni padec Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, točneje tistega člena, ki govori o tem, da se to ugotavlja za nazaj, vse do nastanka samostojne Slovenije, kar pa je bistvo problema.

Naj spomnim naslednje. Leta 2011 je nastal poslanski Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, katerega nosilka je bila poslanka ZARES Cveta Zalokar Oražem. Takratna koalicija se je odločila, da ga po javni predstavitvi mnenj umakne. Sledila je nova verzija, v večjem delu je šlo za prepis srbske verzije zakona, nosilec zakona pa je bil poslanec ZARES Franco Juri. Stranki ZARES je šlo za nohte, ankete so ji kazale izpad iz DZ, zato je vršila nenormalen pritisk, tako na koalicijo kot opozicijo, da je potrebno ta zakon sprejeti.  Zakon se je znašel na poslanskih klopeh. S strani SDS sem bil za zakon zadolžen jaz. Temeljito sem ga prebral, se posvetoval s strokovnimi sodelavci in končno smo se odločili, da zakon podpremo. Vložili pa smo amandma na tisti člen zakona, kjer so predlagatelji predvidevali, da naj bi zakon veljal, le za pet let nazaj, torej do leta 2006. Naš predlog pa se je glasil, da naj zakon velja za celotno obdobje od nastanka samostojne Slovenije. Tako amandma, kot tudi sam zakon je po vetu DS podprlo kar 71 poslancev, nasprotovala mu je le Jelinčičeva SNS.

Seveda je že takrat nastalo vprašanje ali lahko zakon velja za nazaj in ne le za naprej. Pravna in ustavna načela so znana, zakon lahko velja le za naprej, za nazaj pa le takrat, kadar zakonodajalec – DZ posebej natančno opredeli javni interes, zakaj naj bi zakon veljal za nazaj. Konec koncev kako pa bi izgledalo, da bi leta 2011 sprejeli zakon, ki bi veljal za naprej in ne tudi za nazaj, saj je bilo jasno, da je bilo že do takrat pokradenega na stotine milijonov državnega premoženja.

Ko sem tistega leta 2011, kot poslanec pritisnil na gumb za, sem imel seveda v mislih vile, jahte, avione, drage avtomobile posameznikov in še kaj, kar so si nagrabili posamezniki. Konec koncev v Srbiji in na Irskem so že pred nami sprejeli podobne zakone, ki so tudi veljali za nazaj in že v nekaj letih odvzeli na stotine milijonov nezakonito pridobljenega premoženja posameznikom. V Srbiji kar 900 milijonov evrov premoženja eni sami osebi. Da ne govorim o Italiji, pa tudi Srbiji, kjer imajo posebna državna podjetja za upravljanje z odvzetim premoženjem nezakonitega izvora, državne institucije pa domujejo v tako odvzetih vilah, državni inšpektorji pa se prevažajo v dragih tako zaseženih avtomobilih.

No pri nas pač ni tako. Po sedmih letih veljavnosti zakona, je naše sodstvo odvzelo eno samo stanovanje in nekaj dekagramov zlata ali zlatih izdelkov. Se je pa po tem zakonu naše pravosodje ukvarjalo s 35. let starim traktorjem Franca Kanglerja in podrtijo Janeza Janše v Trenti. Čista sramota.

V začetku aprila 2018 pa je naše Ustavno sodišče sprejelo v obravnavo Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, točneje presojalo je o tem ali naj tisti člen, ki govori o tem, da zakon velja vse od osamosvojitve, velja ali ne. Običajni postopek je tak, da Ustavno sodišče zaprosi za stališče zakonodajalca, torej DZ. Dne 05. 04. 2018 je to tudi storilo in določilo 30 dnevni rok za odgovor. Takratni predsednik DZ Milan Brglez je zahtevo Ustavnega sodišča poslal Odboru za pravosodje (vodil ga je Jan Škoberne – SD), Zakonodajno pravni službi DZ in Vladi RS. Običajni postopek je tak, da Vlada RS svoje stališče pošlje DZ in ga v roku tudi je. Vlada je zagovarjala veljavnost zakona za nazaj.

Toda predsednik DZ Milan Brglez je že v aprilu 2018 preklical vse redne seje vseh odborov in komisij DZ, Zakonodajno pravna služba pa do roka, torej 05. 05. 2018 ni pripravila mnenja o tem, zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj. Posledično predsednik pristojnega parlamentarnega odbora Jan Škoberne ni imel pogojev za sklic seje (v oddaji Tarča sem omenjal le njega). DZ posledično do roka 05. 05. 2018 ni utemeljil, zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj.

Ustavno sodišče pa je odločilo. Ker iz dokumentacije zakonodajalca ni razvidno zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj, se ta člen zakona razveljavi. Pa smo tam. Ker je Milan Brglez preklical vse redne seje vseh odborov in komisij DZ že aprila 2018 in ker Zakonodajna služba DZ ni pripravila utemeljitve zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj, Jan Škoberne ni sklical pristojnega odbora in Ustavno sodišče je odločilo kot je. V razmerah, ko zakonodajalec – DZ ni pripravljen niti zagovarjati zakona in javnega interesa zakaj naj bi zakon veljal za nazaj, je odločitev Ustavnega sodišča več ali manj pričakovana.

Nova sestava DZ pa je tista, ki naj na tak ali drugačen način odgovori na vprašanje, kateri posamezniki so tisti, ki so odgovorni za to, da DZ ni odgovoril na zahtevo Ustavnega sodišča.

Še twitt BMZ, ki je še kako kompetenten za take ocene:

Včerajšnja Tarča (glede odvzema premoženja). Tako Sovdatova kakor sta kristalno jasno povedala, da v postopku pred Ustavnim sodiščem (Škobrnetov odbor) Državnega zbora ni odgovoril na navedbe ustavnega pritožnika. Pa bi lahko… Voditeljica tega ni (!) razumela.

4 komentarjev

  1. Čeprav sem razočaran, da za nazaj ni možno odvzeti nezakonito pridobljenega premoženja, pa sem zadovoljen, da smo se izkazali za pravno državo!

  2. V slovenski politiki ni slučajnosti.
    Vse kar se dogaja je premišljeno.
    Tudi odprava člena zakona, ki omogoča plenjenje premoženja sumljivega izvora.Postavlja se kar nekaj vprašanj.
    Prvo vprašaje je, kdo je podal na Ustavno sodišče predlog za obravnavo zakona?
    Naslednje vprašanje je, kdo je imel interes, da US razveljavi člen zakona, ki omogoča odvzem premoženja?
    Koliko premoženja je bilo “ogroženega” če US člana zakona ne bi razveljavilo?
    Zakaj sta Brglez in Škobrne odigrala tako usodno volgo pri razveljavitvi zakona? Zakaj prav ona? Zakaj ne Janez Janša, ki je ob razveljavitvi bil prikazan kot tisti, ki bo z razveljavitvijo zakona lahko obdržal premoženje, ki bi mu ga sicer lahko gladko zaplenili? Zakaj je bil tarča tudi Franc Kangler? Zakaj režimski mediji niso objavili imena oseb, ki jim je padec zakona rešil bistveno, bistveno več premoženja? Če sem prav slišal je bilo ogroženo premoženje v vrednosti vsaj 30 mio, med tem, ko znaša vrednost spornega janševega premoženja okrog 200.000.
    Vprašanje je tudi, zakaj je modreatorka Erika Žnidaršič videla v padcu zakona le rešitev janševega premoženja in še nekaterih članov SDS, ni pa videla premoženja tajkunov z levice, recimo Pogačarja in Senice?
    Morda je na nekatera vprašanja težko odgovoriti, saj se je težko dokopati do podatkov, ki so večkratno zavarvani, je pa seveda zadeva zrela za parlamentarno preiskavo.
    Če držijo podatki, da je iz samostojne Slovenije odteklo okrog 70 mrd kapitala, verjetno v veliki večini sumljivega izvora, potem je smiselno zadevo preiskati in ugotoviti, kdo je odtujil nejveč kapitala? Kam je kapital šel? Kaj se z njim dogaja?
    G. Gorenak, prav gotovo ste pravi človek, ki lahko kot svetovalec sodeluje pri teh raziskavah. Sedaj, ko niste več poslanec, imate pa še dovolj moči, da lahko sodelujete v preiskavah, vam priporočam, da se lotite tega posla, saj bi pozitivni izsledki in ponovna uveljavitev zakona lahko rešili vsaj del kapitala, kar bi bilo blagodejno za Slovenijo. Prvič bi izsledki omogočili vrnitev delno nakradenega kapitala, drugič pa bi preprečili vračanje tega kapitala preko mafijskih kanalov lumpom, ki tako ohranjajo gospodarsko in posredno politično moč v Sloveniji.

  3. Sem pozorno sledil vaši razlagi na Tarči, g. Gorenak, ampak sam že dolgo ugotavljam ob spremljanju te in podobnih oddaj na TV SLO, da ima v tej oddaji škarje in platno v rokah aktualni voditelj(ica), ki zna spretno manipulirati s potekom razprave, kadar gre, po njenem prepričanju ali pa po usmeritvi nadrejenega urednika, v neželjeno smer. Manipulacija se spretno skrije po napovedi obveznih oglasov ali pa nesramne prekinitve razpravljalca. Še dobro, da vas tukaj nihče ne more prekiniti ali vam odvzeti besede, tako izvemo bistva in dejstva.

  4. Ni druge, tako mamo!
    Respublika Rdeči Aparhajd Udbokučanistan.
    Ukradena in pokradena 1.Republika Slovenija na fundamentu zlagane NOB OF Revolucije 1941-1991.
    ————————————————————————————————————————————-
    Prav žal mi je , da na mestu bleferja Serpentinška ni TOF, ki ga zna vsaj biksat.
    Kažin bi bil bolj hecen.
    Zdaj bodo sami šoki in tragika.

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!