Dragič in Dončič sporočata več

Najprej vprašanje Dragič ali Dragić in Dončič ali Dončić. S tem so se ukvarjali »tamo dole« v Srbiji. Zapisi v medijih ne dajo pravega odgovora. Eni tako, drugi tako. Toda ali je to sploh važno. Odgovor je jasen – ne! To sploh ni važno. Oba sta rojena v Sloveniji, verjetno tudi njuna očeta. Če pa je kakšen njun ded »od dole« je pa to še manj pomembno. Oba sta jasno povedala, da sta ponosna, da sta Slovenca in to spoštujmo. Iz lune je vidno, da tako tudi čutita. Morda veliko bolj, kot kakšen »čistokrvni« Slovenec, ki paradira po Ljubljani z zastavo bivše države in totalitarnimi simboli. In to spoštujmo, tudi mi »čistokrvni« Slovenci. Mi lahko kdo najde »čistokrvnega« Slovenca, ki je zadnje dni hodil na okoli pred kamerami ovit v slovensko zastavo toliko kot Dončič in je toliko poljubljal slovensko zastavo kot prav on? Verjetno je odgovor jasen. Ga ni. In to spoštujmo tudi mi »čistokrvni« Slovenci. Je pa dogajanje okoli, z zlatom nagrajene poti naših košarkarjev, imelo še najmanj dve pomembni sporočili. Versko in politično.

Prvo sporočilo je bilo verske narave. V Carigradu javno pred kamerami nositi križ na verižici okoli vratu, je zagotovo prava mala misija nemogoče. In Dragič je to naredil. In to pred kamerami. Pokrižati se pred kamerami sredi pomembne tekme, ko zadeneš koš!?  Kdo si to upa? Dragič si. Čestitke kljub verjetni žalosti in cmoku v grlu ateistov in nasprotnikov krščanstva. Da ne govorimo o zahvalah Bogu. Veliko smo jih slišali iz ust mnogih zlatih fantov, celo iz ust temnopoltega Anthonya Randolpha na sprejemu v Ljubljani, čeprav njegove besede niso bile prevedene. Že vedo zakaj.

Drugo sporočilo, pa je bilo sporočilo politikom. Športniki in navijači so zagotovo z desne in leve politične strani in prav je tako. Tudi zato politiki, ki pač sodijo na eno ali drugo stran, pač ne sodijo na takšne prireditve. Prav neverjetno je bilo »slinjenje« Mira Cerarja v Carigradu ob podeljevalcih medalj. Tja se je odpeljal na stroške davkoplačevalcev in ne na svoje stroške tako kot 6000 ali več drugih naših navijačev. Nisem še videl takega prizora, da bi v tuji državi predsednik neke vlade tuje države, pa četudi vlade države zmagovalke, skušal podeljevati medalje. To pač sodi panožnim predstavnikom ali k večjemu domačim politikom. Še najboljši odgovor politikom je dal trener srbske reprezentance, ki je sprejel medaljo, se obrnil na peti in pokazal hrbet srbski predsednici vlade in našemu Cerarju in brez rokovanja z njima odkorakal. Jasno, glasno in pravo sporočilo politikom ob takih dogodkih za v bodoče. Nekaj podobnega sta doživela ljubljanski župan Jankovič in šolska ministrica Makovec Brenčičeva na sprejemu v Ljubljani – žvižge. In prav je tako.

6 komentarjev

  1. Tako je Vinko. Politik sredi Istambula ali sred Kongresnega trga, posebej tipa MMB ali Jankovića, si zaslužijo ignoranco in žvižge. A ja, odličen luciden zapis..se vidiva..

  2. “Naši” športniki so bili velikokrat in so še (predvsem starejša generacija) VEČNO DOLŽNI?! VELJAKOM!, ki so jim OMOGOČILI, da so se lahko profesionalno ukvarjali s športom. Od tod tudi klanjanje veljakom, predvsem komunistične partije. Brez privolitve veljakov, predvsem pa denarja, športniki ne bi mogli preživeti, kaj šele se profesionalno ukvarjati s športom.

    DESETLETJA SEM spremljal, DOŽIVLJAL, ENIM SO VELJAKI DALI VSO PODPORO (so se prav “pisali” , so bili priskledniški, VODLJIVI…) ČEPRAV NISO BILI TALENTIRANI – DRUGE, tudi mene, SO ONEMOGOČALI NA VSE NAČINE.

    Sem tekel ultramaraton, najavil-tudi preko medija, PA JE REŽIMSKI ČASOPIS – PREKO VELJAKOV – LJUDI “OBVESTIL”, kot, DA sploh NISEM TEKEL. So mi hoteli odvzeti rezultat. Pa so za moj uspeh vedeli: direktor režimskega časopisa, župan in še nekaj direktorjev (večina ljudi v občini pa tudi širše).

    Praktično nikoli nisem imel nobene podpore veljakov, čeprav sem bil krepko nadpovprečen najmanj v dveh športih – borilne veščine, ultramaratoni (cestni, gorski). Nasprotno, veljaki so se pogovarjali: ” DOKLER BO TEKEL, GA ŠE PREMALO JEBEMO. ZJEBATI GA MORAMO DO KONCA!” In so me – “JEBALI “. “Zjebati” do konca pa me niso mogli, čeprav sem delal, desetletja, od jutra do večera. Tudi sobote, nedelje in praznike za mizerno plačo – vmes sem bil pa še nezaposlen. Za SVOJ DENAR, SVOJ ČAS SEM TEKAL – tudi PONOČI. In IMEL SEM ODLIČNE REZULTATE. Desetletja sem spal povprečno kakšne 4 ure na dan…. TEKEL IN SE BORIL PROTI direktorsko-politični “UDBO-MAFIJI” – “UDBO-MAFIJI” VELJAKOV.
    DELAL SEM “cele dneve” kot radi rečemo po domače- v gospodarstvu ( hvalili so me po EVROPI in SVETU-cenili moje delo), SE VEČ KOT DVE DESETLETJI BORIL NA SODIŠČIH (ko je bila še Jugoslavija in nato Slovenija, kot samostojna država) , MEDITIRAL IN TEKEL ULTRAMARATONE. Bolelo jih je “udbo-mafijo”, da nisem zbolel, znorel ali naredil samomora. Čeprav so se trudili, da me spravijo na kolena – SO GOVORILI, SE POGOVARJALI MED SABO: “TAKO GA BOMO JEBALI, DA SE BO PRIPLAZIL K NAM….”! A se jim ni izšlo.

    Na tekmah za Evropski pokal v ultramaratonih sem kljub NE-podpori zasedel nekaj prvih mest v svoji kategoriji in bil bolj v ospredju v skupni uvrstitvi – tudi pod desetim mestom. “TOLKEL SEM JIH!” (veljake), med drugim, tudi Z MARATONI, TEKOM…..

    Ker me NISO MOGLI DOTOLČI, SO SI HOTELI PRISVOJITI “MENE MARATONCA”. Ni šlo!

    Se spomnim, bil sem bolan, doma. Poklicali so me po telefonu, da imajo prireditev, izbira “NAJ ŠPORTNIKA LETA” in, da bom dobil priznanje. SEM ODVRNIL: “OD TAKEGA ŽUPANA, BARABINA, KI GA IMAMO?! – TAKEMU ŽUPANU NITI ROKE NE DAM, KAJ ŠELE, DA BI OD NJEGA PREJEL KAKRŠNOKOLI PRIZNANJE!” In se nisem udeležil prireditve.
    Pa ne tako kot RDEČE-ZVEZDNICA MAKAROVIČEVA, ki je DENAR VZELA, PRIZNANJU pa SE “ODPOVEDALA”. V mojem primeru NI BILO NOBENEGA DENARJA!

    Takole, nekako čisto na kratko.

    Bravo, dr. Vinko GORENAK! Vse pohvale za pokončno držo! Hvala Vam, da ste kot ste. “Kapo dol”.

    (ps..nekaj je bilo narobe pri prenosu – ponovim, upam, da ne bo 2x objavljeno eno in isto)

  3. Odlično, perfektno!

    Dragiću in Dončiću pa kapo dol in globok priklon iz vseh opisanih razlogov!
    Fantastičen vzgled!
    Hvala, fantje.

    Ja, g.Gorenak , Randolphovega The God je brihtnež prevedel v “višjo silo”, tako sem slišal sam.
    Višja sila je lahko poganski bog, torej, napredujemo nazaj in navzdol.
    Torej, Levuharji bodo korigirali Angl-Slo slovar, Staro in Novo zavezo in še kaj.

  4. Sam sem goreč ateist, pa me verovanje drugih niti najmanj ne moti. Tudi zdajšnjega papeža zelo spoštujem, moti pa me, ko se Vatikan vmešava v italijansko politiko.

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!