Pitna voda in internet

Pitna voda in internet? Ja kaj pa imata skupnega? Morda boste rekli prav nič. Toda ne vem če imate prav. Res je, da pitna voda v naša gospodinjstva prihaja po ceveh, internet pa po žici ali zraku. Toda kakšna je pomembnost enega in drugega?

To, da sem letos obiskal baltske države, med njimi Estonijo že veste. Vsakokrat, ko obiščem kakšno tujo državo, se skušam informirati o posebnostih te države.

No, letos sem se v Estoniji srečal z mnogimi ljudmi, od tistih na vlaku, do tistih, ki predstavljajo bolj razmišljujoči del njihove družbe. Že na vlakih me je presenetilo dejstvo, da tudi najstarejši ljudje s palico v roki,  sprevodnikom na vlaku ponudijo brezstično kartico ali osebno izkaznico s čipom za obračun stroškov. Tudi na ulicah na vsakem koraku srečate ljudi, ki takšne ali drugačne usluge plačujejo z brezstičnimi karticami, gotovine praktično nisem videl nikjer.  Nič čudnega torej, da ima Estonija sedež EU agencije za področje IT tehnologij.

Kaj pa Slovenija? No, vsaka država ima svoje prioritete. Sedanja vladna koalicija si je v Sloveniji za eno najpomembnejših nalog postavila vpis pravice do čiste pitne vode v Ustavo RS. To se je konec leta 2016 tudi zgodilo. V 70/a členu Ustave RS od konca prejšnjega leta tako piše: »Vsakdo ima pravico do pitne vode….. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno«.

Takega določila v ustavi nima praktično nobena država. »Krasen« dosežek sedanje vladne koalicije torej. Ob glasovanju o tej »pravici« državljanov nisem glasoval ne za ne proti, ampak sem se vzdržal. Tudi slavnostnega sprejema s prvovrstnim šampanjcem v predverju Državnega zbora se nisem udeležil.  Jasno mi je bilo, da ta »pravica« za državljane v praksi ne pomeni nič, prav nič. Ne glede na to, da bo od vpisa te »pravice« državljanov v Ustavo RS minilo že skoraj dve leti, je situacija povsem jasna. Okoli 200.000 državljanov Slovenije, ki takrat niso imeli dostopa do preverjeno čiste pitne vodovodne vode, je nimajo niti danes. Kaj torej pomeni takšno ustavno določilo. Nič – prav nič.

Pa se vrnimo k Estoniji. Moji sogovorniki mi pravijo, da v Estoniji potekajo resne razprave o tem, da bi v njihovo ustavo vpisali pravico vseh državljanov do  prostega dostopa do interneta.

Morda boste rekli, kaj pa imata skupnega pravica do čiste pitne vode in pravica do prostega dostopa do interneta? Če bi to vprašaje postavili pred desetletjem ali več bi imel veliko težav z odgovorom na to vprašanje. Toda danes ni več tako. Povsem jasno je, da človek brez čiste pitne vode ne more preživeti. Tako je že stoletja in tisočletja. Toda stoletja in tisočletja nismo poznali vodovodov in ne ustavnih določil na to temo, ampak si je človeštvo vodo zagotavljalo na takšen ali drugačen način v naravi. Tako bo več ali manj tudi ostalo. Kar se tiče Slovenije, moramo zagotoviti to pravico le še okoli 200.000 državljanom, če mislimo na kontrolirano kakovost in vodovod, do vsakega gospodinjstva seveda. To bi bila naša dolžnost pa to piše v Ustavi RS ali pa ne.

Pravica do prostega dostopa do interneta, o kateri razmišljajo v Estoniji in o kateri je razmišljala in jo načrtovala že prva Janševa vlada, pa je nekaj povsem novega. Si danes lahko zamislite situacijo brez interneta? Velika večina naših ljudi bi na to vprašanje odgovorila z ne. Internet danes uporabljajo ne le mladi in tisti srednjih let. Uporaba interneta skokovito narašča tudi med starejšimi. Vprašanje desetletja ali nekaj več je, ko bo internet uporabljal vsak državljan. Se vam ne zdi, da bi ustavno določilo o pravici do  prostega in recimo tudi brezplačnega dostopa do interneta (plačala bi ga država) pomenilo veliko več kot ustavno določilo o pravici do pitne vode?

3 komentarjev

  1. Pozdravljeni, mesto Ljubljana že ima WiFree Ljubljana ki je brezžično širokopasovno omrežje Mestne občine Ljubljana, Telekoma Slovenije in družbe NIL, d.o.o., ki vam omogoča dostop do interneta prek dostopovnih točk​ WiFreeLjubljana (t.i. hotspots), ki so locirane na ožjem mestnem območju Ljubljane. Omrežje WiFreeLjubljana je trenutno dostopno v središču Ljubljane, postopoma pa jo bojo z njim pokrili širše območje mesta.
    Uporaba omrežja WiFree je brezplačna do 1 ure (60 minut) dnevno. Za daljši čas uporabe lahko kupite kodo WiFree, ki vam omogoča dostop do omrežja 24 ur, 7 dni ali 30 dni. Neomejeno in ves čas brezplačno v omrežju WiFree lahko dostopate do portalov: http://www.wifreeljubljana.si, http://www.telekom.si, http://www.itak.si, http://www.najdi.si, http://www.ljubljana.si, http://www.visitljubljana.com, http://www.jhl.si, http://www.kic-ljubljana.si in http://www.bicikelj.si. Vsi naročniki fiksnega interneta in mobilnega interneta lahko v promocijskem obdobju do 31. 12​. 2017 omrežje WiFree uporabljate brezplačno 24 ur na dan. Za brezplačno uporabo omrežja potrebujete kodo WiFree. (vir: Telekom Slovenije)

  2. Spoštovani,
    kar se tiče pitne vode, povem lahko to, da sem pred cca petimi leti prišla v stolpnico in imela položnico za vodo 3 eure…po dveh/treh letih je ta položnica v višini 13 eurov!!! To pa zaradi raznih omrežnin, ki jih plačujemo. Voda v bistvu niti ni draga. Drage so dajatve. In kaj se s tega financira? Ne bi vedela. Vem le to, da je v tem času financiran najbrž klor, saj večkrat voda zasmrdi po njem. Kar se tiče dajatev se le-te nabirajo in se s tem polni državni oz. občinski proračun, saj je nekako potrebno krpati zadolževanje države. Kajne?

Komentiranje je onemogočeno, glej pravila spletne strani!