Danes je v Dravogradu pod naslovom KORENINE IN KROŠNJA EVROPSKEGA DREVESA NARODOV, potekala državna in občinska proslava, na kateri sem bil govornik. Govor v celoti objavljam spodaj.
Spoštovana gospa županja
Spoštovana veleposlanica Slovaške in veleposlnik Češke
Spoštovani gostje
Spoštovane Dravograjčanke, spoštovani Dravograjčani
Dovolite mi, da se Vam najprej zahvalim za povabilo in hkrati izrazim zadovoljstvo nad tem, da sem lahko skupaj z vami na današnji prireditvi, ki je namenjena počastitvi tako občinskega praznika, kot tudi počastitvi državnega praznika – Dneva državnosti.
Dravograjčanke in Dravograjčani ste si izbrali 4. Julij za svoj občinski praznik. Praznujete ga v spomin na tragične dogodke leta 1941, ko so iz Dravograda izselili zavedne Dravograjčanke in Dravograjčane, ter v spomin na zadnjo osamosvojitveno vojno leta 1991, ko je skozi Dravograd vodila pot oklepnih vozil z namenom zasesti mejo in jo po sklepu takratne zvezne vlade popolnoma zapreti. Mislim, da ste na ta način znali ustrezno povezati dva tragična dogodka, enega iz časa druge svetovne vojne in drugega iz časa osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Današnja prireditev poteka pod naslovom KORENINE IN KROŠNJA EVROPSKEGA DREVESA NARODOV.
“Drevo je simbol človeške povezanosti z naravo in nas spominja na osnovne vrednote, ki ostajajo v toku časa nespremenjene. Drevesa simbolično sodelujejo pri ustvarjanju naše zgodovinske in kulturne dediščine ter odkrivajo naš odnos do narave. Že od nekdaj igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju človeškega vsakdana in umeščanju človeka v odnosu do sveta in kozmosa. Drevo življenja je osnova duhovne zasnove vseh velikih verstev sodobnega sveta, v zavesti človeštva pa je drevo tudi simbol zdravja in volje, ter uporništva in trdoživosti. Lahko raste samo zase, še raje pa v družbi: »drevo se na drevo naslanja, človek na človeka«, kar je tudi izvirno sporočilo projekta združene Evrope. V mitologijah mnogih evropskih in neevropskih narodov je drevo nosilec in simbol življenja in življenjske sile, zato so drevesa tudi praviloma pogosto uvrščena med uradne državne simbole.
Spoštovane gospe in gospodje
Dovolite mi, da v nadaljevanju namenim nekaj besed Dnevu državnosti, našemu skupnemu državnemu prazniku. Nekateri pravijo, da nas je letošnja državna proslava v Ljubljani ponovno delila in ne združevala. Da ne bomo tudi tukaj počeli kaj takega naštejmo le nekatera dejstva.
Vse tisto, kar se je dogajalo v drugi svetovni vojni pod rdečo zvezdo je praktično popolnoma neoporečno. To je dejstvo. Vsa zahvala gre partizanom, za njihov nesebični boj proti okupatorju. To je dejstvo. Zahvala gre tudi vsem zavednim Dravograjčankam in Dravograjčanom, ki so bili še kako zavedni Slovenci in so jih takrat prav zato izselili. To je dejstvo. Toda obstaja tudi tisti del zgodovinske resnice, ki se je zgodil tik po drugi svetovni vojni. Desettisoče nedolžnih Slovenk in Slovencev, je peščica povzpetnežev tudi pod rdečo zvezdo brez sojenja in brez krivde poslala v množične grobove. To je dejstvo. Nam mlajšim generacijam pa so to zamolčali. To je dejstvo. Mnogi so tam še danes. Še vedno jim nismo priskrbeli osnovnega dostojanstva – pravice do groba. Tudi to je dejstvo.
In kaj smo naredili leta 1991? Mirno in dostojanstveno smo rekli NE nekdanji Jugoslaviji. To je dejstvo. Povedali smo jim, da želimo mirno in dostojanstveno oditi iz Jugoslavije. To je dejstvo. Nikomur nismo želeli nič slabega, kaj šele hudega. To je dejstvo. In zgodilo se je. Ena najmogočnejših vojska nas je pod rdečo zvezdo napadla. To je dejstvo. Pod njenimi streli so padli slovenski fantje in možje. To je dejstvo. Tudi tukaj na Koroškem. Ne pozabimo dveh vaših Koroških policistov Štumbergerja in Ernojiča, ki sta na Holmcu za slovensko svobodo dala življenji. To je dejstvo. Ubili so ju tisti, ki so nosili rdečo zvezdo.Tudi to je dejstvo.
Toda vse to smo zmogli. Odšli smo na svoje. Z Ustavo smo si izbrali nove simbole Samostojne Slovenije. Bodimo ponosni nanje. Ne zanikajmo vsega junaštva in iskrenega poguma vseh partizanov, toda hkrati se zavedajmo, da smo si Samostojno Slovenijo priborili leta 1991 in da so zanjo umirali Slovenski fantje in možje, na njih pa so streljali vojaki Jugoslovanske vojske, ki so nosili rdeče zvezde, tudi tukaj na Koroškem.Tudi to je dejstvo.
Toda, če smo si leta 1991 priborili samostojnost in neodvisnost, je današnji čas simbolično zelo podoben tistemu iz leta 1991. Danes Samostojno Slovenijo imamo, nobena tuja vojska nas ne ogroža. Živimo v miru. In v čem je torej današnji čas podoben tistemu iz leta 1991?
Danes je Slovenija ogrožena v smislu ekonomske in finančne neodvisnosti. Kar nekaj let smo zapravljali veliko več kot smo ustvarili. Kar nekaj let smo si izposojali denar v tujini. Danes smo tik pred tem, da tujih posojil preprosto ne bomo več dobili.
In prav to je temeljno zavedanje sedanje vlade, katere član sem. Sedanji vladi ne gre za prestiž, ne gre ji za oblast, vedno smo in bomo pripravljeni oblast prepustiti tistim, ki znajo bolje od nas. Slovenijo želimo do konca tega mandata pripeljati tja, kjer smo bili leta 2008. Torej v čas in razmere, ko bomo porabili toliko kot bomo ustvarili in nič več. Za to spoznanje niso potrebni doktorati ali magisteriji, za to spoznanje niso potrebne univerzitetne diplome, potrebna je le preprosta kmečka logika, ki je Slovenke in Slovence ohranjala skozi stoletja. Vsak kmet dobro ve, da mora preko poletja pridelati toliko, da bo preživel sebe in svojo družino preko zime. To želi doseči tudi sedanja vlada.
Nič nam ne bo pomagalo leporečje. Nikamor nas ne vodijo sindikalni voditelji, ki zahtevajo več za učitelje, zdravnike, policiste ali vojake in še koga. Najprej moramo več ustvariti, šele za tem lahko več delimo. Naši ljudje preprosto potrebujejo delovna mesta in pošteno plačilo in ne socialnih podpor. Naši ljudje želijo delati in od dela pošteno živeti. Vlada Republike Slovenije pa v tem trenutku dela prav to, kar si naši ljudje tudi želijo.
Ne pozabimo še nekaterih dejstev. Tik pred prvo svetovno vojno smo bili del Avstroogrske monarhije. Naše plače in naš standard sta bila enaka tistemu v sosednji Avstriji. V letih Kraljevine Jugoslavije in nekdanje Jugoslavije smo Slovenci padli na skoraj 30 odstotkov tistega, kar so imeli nekaj kilometrov od tukaj v Avstriji. V času po letu 1991 do leta 2008 smo dosegli 90 odstotkov razvitosti povprečja Evropske unije, v zadnjih treh letih pa ponovno padamo in padamo. Bomo prišli na dno razvitosti Evropske unije? Ne to ne more in ne sme biti naš cilj.
Spoštovane Dravograjčanke, spoštovani Dravograjčani!
Dovolite mi, da zaključim optimistično, ne glede na to, da se na prvi pogled zdi, da je vse okoli nas en sam pesimizem. Slovenke in Slovenci smo v zgodovini preživeli vzpone in padce. Pogosto v zgodovini se je zdelo, da ne bomo preživeli kot narod. Samo spomnimo se prve svetovne vojne, pa druge svetovne vojne. Spomnimo se leta 1991, ko se je ob tankovskih kolonah, zasedenih mejnih prehodih, streljanju iz vojašnic, tudi te kjer se nahajamo danes, spomnimo se nizkih preletov in raketiranja letal tudi tukaj v Dravogradu.
Tudi takrat smo lahko bili pesimisti, tako kot danes, tudi takrat smo pomislili na neprodušno zaprto mejo, na kateri bi lahko stali cariniki in policisti, ki bi nas v tujem jeziku spraševali »Kaj imaš za prijaviti«. Toda zmogli smo, zmogli smo ne le preživeti, zmogli smo še več. Zmogli smo se ne le osamosvojiti, temveč smo zmogli z vstopom v Evropsko unijo, te meje celo podreti. Zmogli smo torej veliko več kot smo si lahko leta 1991 obetali.
Tudi zato je popolnoma jasno, da bomo s skupnimi močmi in odrekanji zmogli tisto, kar nam preti danes. To je ekonomska in finančna odvisnost od tujine. Garant za to smo Slovenke in Slovenci, državljani Slovenije, garant za to je sedanja vlada.
Gospe in gospodje
Želim vam prijetno in optimistično praznovanje občinskega in državnega praznika. Hkrati pa mi dovolite, da se vam opravičim za predčasni odhod s te prireditve. V Celju me namreč čaka tradicionalna maša za domovino na prostem, ki se je vsako leto udeleži okoli 500 ljudi. Tako kot vsako leto me pričakujejo tudi letos.
Vse dobro Sloveniji, vse dobro vam Dravograjčanke in Dravograjčani želim.
Spoštovani minister, dragi dr. Vinko,
kot vedno, je tudi tvoj nagovor v Dravogradu zelo dober in človeku, ki ljubi domovino in je hvaležen vsem, ki so bili vodilni in obrambni členi pri dogodkih osamosvojitve, zelo prijetno v srcu, ker se govori o tej borbi za neprecenljivo dobrino za pridobitev lastne države, za to da smo postali samostojni Slovenci. Zelo pa me zbode v srce, kadar slišim govoriti, da se naj neha govoriti o preteklosti. Ogromno je še pri nas prebivalcev, ki jim človek skoraj nebi mogel pripisati domoljubnosti. Kako nedoumljivo!
Bog daj, da bi se množili domoljubi in da bi se zmanjševali nedomoljubi.
Veliko moči in trdnega zdravja ti želim!
Ana, se strinjam z napisanim! Osebno me precej moti, da nekateri z velikim veseljem in ponosom obešajo in razkazujejo simbole bivše Jugoslavije, zelo pa jih motijo naši simboli od SLO zastave naprej! V mojem okolju jih poznam veliko takih! Lahko tudi povem, da so bili prav vsi na dobro plačanih službah in da jim je hudo po tistih starih časih, ki so pomenili le privilegiran položaj! Ko pa malo popijejo, pa jim včasih le privre na dan tudi kakšna, ki se je ne upajo izreči v javnosti…Ali so to reve, pizduni, dvoličneži, petokolonaši…Sram naj jih bo! Pa kako se sedaj veselijo, ob “prebrisanih”! Kot da se ne zavedajo, da bo vse to šlo iz naših žepov!
Kdo vse bi moral biti na proslavi v Dravogradu ne vem.Domačini bodo že vedeli.Proslava v Ljubljani pa je bila kot se šika. Končno se praznuje nastanek Slovenije in ne Jugoslavije.Mar nismo dol spustili Jugoslovanske in dvignili Slovensko zastavo? Če ima kdo skomino po zvezdi naj si ogleda dokumentarec o Srebrenici. Saj je Mladič nosil zvezdo ko je v jame pospravljal trupla bošnjaških mož,žena,otrok,kajne? Po “borčevski” užaljenosti češ da ni bilo njihovih praporjev bi dejal samo eno. K proslavi nastanka Slovenije spadajo ravno toliko ,kot simboli ostalih v 2 vojni (od komunistov) zatiranih predstavnikov drugih političnih opcij.Nenazadnje bi lahko dodali še simbole Avstroogerske pa Napoleona….Neverjetno kako se znajo kur*it tile namišljeni partizani. Pravih že zdavnaj ni več,so dali življenja za noro idejo. Komunisti ,ki so se prelevili v SD in PS imajo kot vedno apetite po oblasti zato prilivajo olje na ogenj.To je več kot očitno. Prepozno ,samo pogorišče je še ostalo in že zdavnaj bi moralo biti očiščeno.
“Komunisti”, njihovi nasledniki – ZLORABLJAJO PARTIZANE v politične namene. Vse za oblast in kapital. Si zamisliš proslavo, dodaš nekaj laži – “pokriješ” glavo s “partizansko” kapo – z rdečo zvezdo in že si pridobiš nekaj volivcev …. Morda zaradi tega – celo zmagaš – tudi na volitvah.
Ubogi tisti – ta pravi, pošteni partizani, ki so se borili v dobri veri “za boljši jutri” in za svobodo. Nekateri so dočakali totalitarni režim, sistem, drugi še to ne……
Slovenija ima novo zastavo, simbole….
Rdeča zvezda naj bo kot zgodovina-spomin-OPOMIN!……”NIKOLI VEČ DRUGE SVETOVNE VOJNE-NIKOLI VEČ POVOJNIH POBOJEV-NIKOLI VEČ OKUPATORSKE JLA”.
Jure
Podpišem!
Spoštovani,
ne vem, zakaj je potrebno toliko teh iskanj, kdo je bil kje in zakaj, saj vsi vemo, da imamo v vseh strankah koalicije, razen NSi, bivše člane zveze koministov, eden od njih je celo predsednik stranke, ki ga seveda ne bom omenil, saj bi ravnal enako kot vsi preganjalci “komunajzarjev”:))
Ob vsem tem kreganju bi se bilo boljše vprašati, kako bo preživela naša država Slovenija, katere davčna uprava ne pobere niti ene tretjine vseh odmerjenih davščin. A bo morda jeseni ZUJF II ? In spet bo javni sektor predrag, ker država ne zagotovi minimalnih sredstev, ki ji pripadajo in so temelj njenega razvoja, socialne varnosti in končno tudi javne in državne varnosti!
Ne vem, kdaj se bo vedelo, kdo koliko dolguje državi, saj informacijski sistem davčne uprave ne deluje in nekateri zaradi tega davčnih obeveznosti ne morejo oziroma nočejo poravnati!
Dajmo se pogovarjati o poštenju, denarju in blaginji državljanov, kajti štetje “rdečih” in “črnih” nas ne bo rešilo, še posbej ker vemo, da so barabe med obemi, ki jim seveda nihče nič ne reče, še manj prepreči, da ne bi kradli naprej!
Pa Srečno Slovenija
))
Frankenstein
Dr.Gorenak glede prebrisanih tako nekako :
Najprej poskrbet za lasten obubožan narod potem za ostalo !
POŠTENO !
Cenjeni minister !
Odličen govor, ki odseva tako preteklost kot sedanjost in daje upanje na boljšo prihodnost naše mlade države. Posebej me veseli, ko ste v govoru poleg dejstev o preteklosti, omenili tudi ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta. Sam menim, da posebej tudi za visoko izobražen kader, ki hoče delati, le priložnosti za to jim je treba dati .
Žal iz osebnih izkušenj vem, da kljub temu, da si kdo res izjemno prizadeva najti delovno mesto primerno njegovi izobrazni ali tudi v nižji, ne gre. Tudi zato bi država morala najti način, da zakonsko določi možnost opravljanja pripravništva v javni upravi in drugje ter tako omogočila mladim , da se na delovnem mestu dokažejo ter kasneje tudi redno zaposlijo. V kolikor ne najdemo dela za vse, ki si delati želijo potem pa res lahko pričakujemo socialni odpor, ki si ga nihče ne želi.
Seveda sem sam , kljub trenutnemu razočaranju, ko je ostal en družinski član z visoko izobrazbo in po triletnemu pogodbenem delu za določen čas, brez zaposlitve, prepričan, da Vlada Republike Slovenije pripravlja ukrepe, ki bodo zagotovila nova delovna mesta.
Končno sodbo o tem pa seveda takrat, ko bo tudi moj družinski član dobil delo, ki si ga tako želi. Sodba tudi zato, ker sem bil sam več kot aktivni akter dogodkov iz leta 1991, ko smo ustvarjali našo državo ter verjeli, da bo nam vsem skupaj bistveno boljše. V tej trenutni situaciji, ki sem jo že opisal pa se seveda vprašujem ali je temu res tako. Pa seveda tega ne menim le sam. In tudi zato lahko le zaupam in verjamem, da bo sedanja vlada našla pot iz trenutne krize , ki se zajeda v vse pore družbenega življenja.