Tole pismo objavljam z dovoljenjem avtorja , zlasti zato ker se je z njim mogoče skoraj povsem strinjati. Sodi pa seveda v čas pred napovedano stavko.

«Spoštovani sindikati, kje ste bili in kaj ste počeli zadnja tri leta, ko
se je naša država zadolžila za 2,5 milijarde evrov letno? Kaj ste tako
dobrega naredili za vse tiste delavce, ki, kljub temu da redno in trdo
delajo, nimajo osnovnih sredstev za človeka vredno življen…je? Komu ste
pomagali? Propadlemu gradbenemu sektorju v katerem je v zadnjih dveh letih
propadlo 11.000 družb in podjetnikov? Ste se morda oglasili, ko je
mariborsko sodišče dalo prednost poplačilu odvetnikov za pravno
svetovanje (v višini 200.000 EUR za 35 min svetovanja) pred izplačilom
plač zaposlenim, ki so ostali brez dela in plač za zadnjih 6 mesecev v
skupni višini 1.5 mio evrov?

Ste kdaj organizirali stavko, ker želite pravno državo? Ste kdaj
zahtevali, da se spoštujeta red in ustava v državi, kar bi marsikateremu
podjetniku in njegovim zaposlenim še danes zagotavljalo obstoj in delo in
nudilo Slovencem veliko več kot le boj za preživetje? Ste kdaj zahtevali
vzpostavitev pravnega reda in krajše trajanje sodnih procesov in
postopkov? Kje ste bili? Kje je vaša učinkovitost, kje so rezultati? Ste
kdaj pomislili, kako stojijo in potekajo stvari v gospodarstvu? Koliko
mora narediti gospodarstvo, da lahko vi vsakič znova zahtevate svoje, brez da
bi se potrudili tudi sami kaj prispevati k izboljšanju vsesplošnega
stanja v državi. Odločili ste se za stavko – pa jo tudi plačajte. Boriti
se je treba za pravice delavcev in tistim, ki delajo dobro in učinkovito
zagotoviti dostojne plače. V gospodarstvu se sleherni dan borimo za obstoj
in zagotavljanje dela zaposlenim v tistih podjetjih, ki nam jih je v tej
nepravni državi še uspelo obdržati pri življenju. Gospodarstvo ne more
in ne bo prevzelo nase še vašega bremena. Spoštovani poslanci, ki v
parlamentu zastopate naše glasove, ste kdaj pomislili, da bi sami nosili
stroške za vse propadle referendume, slabe zakone, ki povzročajo nered v
državi, ki imajo >luknje<? Predstavniki Gospodarske zbornice, ki naj bi
zastopali interese gospodarstva, zakaj bolj ne podprete vlade v trenutni
situaciji in jih s trdnimi argumenti spodbujate pri preprečitvi stavke
javnega sektorja? Zakaj ostali sindikati ne zahtevate enakih pogojev za
vse zaposlene, tiste v javnem sektorju in tiste v gospodarstvu in zasebnem
sektorju? Zakaj ne stavkate zato, da bi postalo pošteno delo vrednota in
ne sramota kot je danes?

Spoštovani politiki in poslanci, na dušo vam polagam izjavo ustavnega
sodnika prof. dr. Ernesta Petriča: >Danes ni pomembno kaj je prav in kaj
narobe. Pomembne so koristi na kratek rok in to je zelo narobe<. (Petrič,
TV Slovenija, 3. program. 2012. Kontaktna oddaja. Ljubljana, 4. april) Ali
so vam morda bližje besede znanega slovenskega ekonomista, ki je že več
let nadzornik v eni od slovenskih družb, ki že leta ustvarja le izgube in
jo je bilo zato treba že večkrat dokapitalizirati in ki pravi, da javni
sektor ni prevelik, da je cilj le zapolniti luknjo pri financiranju
javnega
sektorja. Če povem po domače – ni pomembno koliko zapravimo doma, le naj
nas financirata teta ali stric še naprej…

Ne me razumeti narobe, vsem zaposlenim želim dostojno življenje in dobre
plače, tudi tistim v javni upravi in sem proti vsesplošnemu zniževanju
plač v javnem sektorju. Pravzaprav zahtevam, da se plače zvišajo vsem,
tudi zaposlenim v javnem sektorju. A na račun plačila po delovni
učinkovitosti in ne na račun tistega dela gospodarstva, ki je ostal zdrav
in se danes brez pomoči države bori s posledicami slabega vodenja države
in nespoštovanja državnega reda in prava. Če bi želeli narediti več in
prav, bi se lahko pri upravljanju javne uprave veliko naučili prav iz
gospodarstva – domačega in tujega, kjer je glavno vodilo uspeha -
UČINKOVITOST, ne pa pravice, ki si jih v javni upravi določate v svojih
internih aktih. Zahtevam, da tudi v javni upravi uvedete norme, ki veljajo
v EU in gospodarstvu. Ne pa norme kot veljajo sedaj: učinkovito delo le
3-4 ure na dan, pa 50 do 60 dni dopusta in neracionalno zaposlovanje (v
javnem sektorju ste v zadnjih treh letih dodatno zaposlili 9000 ljudi,
medtem ko smo jih v gospodarstvu morali odpustiti skupaj kar 76.000).

Organizirajte in optimizirajte delovne procese tako, da bodo lahko
zaposleni svoje delo opravili učinkovito in kakovostno (določene upravne
enote že imajo standarde EFQM) in tistim, ki bodo dosegali postavljene
norme, zvišajte plače in jih plačajte po učinkovitosti. Za dobro
opravljeno delo si zaslužijo dobro plačo. Prepričan sem, da dela
trenutno v javni upravi vsaj 1/3 takih, ki že dosegajo take norme, kot
veljajo v gospodarstvu in so premalo plačani. Druga tretjina bo dobila
več volje, ko bo videla, da se splača delati in bo sledila prvi tretjini,
za ostalo tretjino oz. četrtino, ki teh norm ne bodo dosegali in za katere
ne bo dovolj dela pa je treba urediti bolj fleksibilno zaposlovanje kot je
npr. v Avstriji ali Nemčiji in jim preko Zavoda za zaposlovanje zagotoviti
javna dela:

  • veliko je še dela, da bomo imeli najlepšo deželo v Evropi,
    * pomoč na domovih za ostarele,
    * hmelj, jagode in ostale pridelke naj obirajo Slovenci in ne Romuni,
    * 2/3 kmetijskih zemljišč RS je neobdelanih, to je približno 450.000
    ha, kar pomeni, da bi vsak brezposelni lahko dobil 2 do 3 ha zemlje
    brezplačno v najem, da bi začeli pridelovati ekološko hrano. Postali bi
    lahko največji izvoznik bio hrane v EU (glede na velikost države) ….
    Država pa bi pri javnih naročilih morala kupiti od domačega pridelovalca
    100% hrane in ne kot sedaj, ko 75% hrane uvozi (z vsemi potrebnimi
    certifikati katerih naši pridelovalci menda nimajo), hrana pa je pridelana
    na GSO način (gensko spremenjeni organizmi). Več kot očitno se ob tem
    postavi vprašanje KVALITETE uvožene hrane!
  • Kaj nas torej zadržuje, da ne moremo postati največji izvoznik zdravo
    pridelane hrane v EU? Moj odgovor je neučinkovitost! Vi pa presodite sami.
    Povedal sem svoje, podal svoje predloge, ki izhajajo iz spoznanj ZKP
    (zdrave kmečke pameti) in vam postavil svoja enostavna vprašanja, sedaj
    spoštovani gospodje pa pričakujem tudi od vas, da boste naredili svoje.
    In to dobro in učinkovito.

S spoštovanjem,

Franci Pliberšek, u.d.i.a, generalni direktor podjetja MIK Celje«

9 komentarjev to “Pismo zaskrbljenega podjetnika”

  1. Luka says:

    Skrbi me nerazumevanje razloga, zakaj se sploh govori o stavki? Tudi sam sem se večkrat spraševal, kako da se delavcem v Vegradu in podobnih izkoriščevalno – goljufivo naravnanih podjetjih, preprosto ne sname in ne naredijo konkretnega punta? S tem, ko ga nikoli ni bilo, so verjetno direktorji dobili določene signale z delavske strani.

    Vlada je pač predlagala varčevanje, posledično s tem znižanje dohodka, ki že sedaj ni ravno rožnat. Ne samo v javni upravi, ampak prav pri vseh državljanih, zaposlenih ali ne-zaposlenih.

    Sam prvi podpišem varčevanje, en mesec na leto zastonj hodim v službo naslednja 3 leta, ampak potem ko se bo pobralo nezakonito pridobljeno državno premoženje. Potem, ko bodo ti, ki so državno blagajno nezakonito praznili, pravnomočno obsojeni za svoja dejanja in za to preživljali zakonito “nagrado” v zaporih. Potem, ko bodo plenilci državnega premoženja zaprti, sem pripravljen na močno zategovanje pasu – zato, da se reši država. Čeprav bi bila v veliki meri po mojem mnenju rešena že s tem, ko bi se to nagrabljeno premoženje zaplenilo.

    Dokler taki in drugačni plenilci, ki preko javnih razpisov, kreditov, ali kako drugače praznijo davkoplačevalsko blagajno, ostajajo na prostosti – pa je žal brezpredmetno varčevati, predvsem zato – da bodo imeli še kaj pokrasti. Dokler se jih ne zapre in se jim ne pobere nakradenega premoženja – nisem pripravljen “žrtvovati” niti eura, in tretiram vsako zmanjšanje mesečnega dohodka za nič manj kot tatvino.

    Pa lep pozdrav. Luka

  2. Mara says:

    Da ne bo pomote ali zlonamernega razumevanja mojega odgovora – v sredo NE bom stavkala.

    Naj mi bo oproščeno, če se motim, ampak vse bolj se mi zdi, da iščemo izgovore in krivce, da kažemo s prstom drug na drugega, namesto da bi iskali rešitev iz krize. Kaj ste delali vi, kaj vi drugi, kaj tretji? Naredimo primer, kako zlahka je očitati. Recimo: tudi podjetniki bi se lahko vprašali isto, kar sami sprašujejo druge. Kot je bilo objavljeno v medijih, je začelo njihovo razsodišče delovati šele tedaj, ko je postalo jasno, da so nekateri managerji uničili cele panoge, ne samo lastnih firm. So mar managerji dvignili glas, ko so podizvajalci skoraj klečali in prosjačili za svoj denar? Ko so nekateri izmed njih dvignili roko nase v obupu? Navsezadnje bi podjetniki sami lahko rekli tudi kakšno na račun večnega saniranja določene banke, mar ne?

    G. Luka je v svojem odgovoru zelo plastično predstavil razmišljanje mnogih. Kdaj bo kdo kaznovan, piše.

    Kot je razvidno, se lahko medsebojno obtožujemo cel ljubi dan, vse do srede, potlej pa nadaljujmo še v četrtek. Ali pa… začnimo iskati rešitev. Ker nasvezadnje naslednji sogovornik lahko tudi meni reče, kaj pa si ti, Mara, počela, ko se je dogajalo to ali ono… Pisala knjige. Itak!

    Z gospodom Pliberšekom se še kako strinjam glede uvedbe standardov kakovosti, navsezadnje sem kar nekaj let ocenjevala po ISO standardih tudi UE, nekaj ministrstev in določene institucije. Imam tudi opravljen izpit za ocenjevanje po EFQM standardih in na splošno gledano bi se lahko reklo, da sem ena od tistih, ki so že pred leti pisali strokovne članke o kakovosti v državni upravi. Vedno znova se je ob konkretnih presojah izkazalo, da tam, kjer je vodstvo razumelo, kaj pomeni uvedba sistema kakvosti v delo organa, da je samo vodstvo prvo pri sebi sprejelo določene ukrepe, da je celoten organ deloval usklajeno, učinkovito in z manjšimi stroški. Da o laskavih ocenah strank ne govorim.

    Kasneje se je stvar s kakovostjo v državni upravi odvijala, kakor se je in danes je “hit” EFQM standard. S čimer ni nič narobe, ker standardom itak ne manjka nič. Kar manjka so vodstvene ekipe v upravi, ki so zavezane k spoštovanju odličnosti.

    Dolgoročno gledano ima g. Pliberšek še kako prav. Posebej v delovanje državne uprave bi morali uvesti standarde kakovosti. Ampak o tem se pogovarjamo najmanj že zadnjih 15 let :) V tem času se je število zaposlenih v državni upravi zgolj povečevalo, medtem ko so mnoge UE, ki o kakovosti niso zgolj govorile, pridobile certifikat kakovosti po ISO standardih in kasneje po EFQM, še vedno delale praktično s skoraj enakim številom zaposlenih oz. z minimalnim in upravičenim povečevanjem št. zaposlenih.

    G. Pliberšek ima prav tudi glede tega, kaj nas omejuje, da bi bili najboljši v nečem. Neučinkovitost. To je dejstvo.

    Veste, po mojem mnenju je problem tudi kakovost posameznih storitev, ki jih strankam ponuja državna uprava. Če se prej ni bilo potrebno pogovarjati o kakovosti, ker nekaterim ni bilo potrebno varčevati, se zdaj spet ne bomo ukvarjali s kakovostjo, ker je treba varčevati za vsako ceno?

    Hja… Nikoli ni pravi čas, da bi se pogovarjali o kakovosti, kajne :)

  3. Luka says:

    g. Mara – samo sprašujem Zakaj je Slovenija v taki krizi kot je?

    Treba je odpraviti razlog. Ostalo je vse brez veze. Če se v javni upravi izda razpis za nakup npr. enega službenega vozila, in se ga plača 50.000 eur, čeprav je njegova tržna vrednost 25.000 eur, je v tem primeru nekdo oškodoval državni proračun za 25.000 eur. Enostavno, jasno in dokazljivo.

    Če je nekdo v NLB dobil kredit 300 mio eurov, brez ustreznega finančnega ozadja ali ustreznega zastavnega premoženja, torej tako rekoč na “lepe oči”, in tega kredita normalno ni vrnil – in ga bomo dokapitalizirali vsi davkoplačevalci, potem je zato v najmanjši meri odgovoren tisti, ki je tak kredit odobril. Čeprav gre v tejh zadevah verjetno za dogovore, kar pa je potrebno seveda dokazati.

    Dokler se bodo dogajale takšne zadeve, nima smisla varčevati. Samo to pravim. Res je plastično, res je preveč enostavno, a vendar proti njim nihče ne ukrepa; lahko si samo mislim zakaj. Raje so “gradbene barone” kaznovali s po 10.000 eur kazni. In kaj naj zdaj? Ploskam takim kaznim, s katerim nas imajo ( vse državljane ) prav direktno v faco, za norca?

  4. Matej says:

    V sredo bom stavkal, ker meni, partnerici in mojim trem otrokom ( 5, 3 in 1 teden) ta vlada jemlje ” krade” mesečno več kot 500 EUROV, letno 6000 EUR. Oba imava mesečno prihodkov 2400 EUR.

    V vseh teh 18 letih kar sem v policiji sem vedno znova izgubljal (bonifikacija, zamrznitve napredovanj in usklajevanj z inflacijo, ni nagarjevanj, javni sektor ima najnižji regres in ljubilejne nagrade, nima božičnic, 13 plače in ZELO POMEMBNO celotna plača je prikazana in ne tako kot v gospodarstvu – pol. na račun pol pa v kuverti, posledično plačujemo višji vrtec in imamo manjše otroške dodatke).

    Ko so si med 2004 in 2008 vsi v gospodarstvu talali, smo mi varčevali za odpravo nesorazmerij, ki še sedaj niso odpravljena.

    Zaradi vsega naštetega bom v sredo stavkal in to bom počel še zelo dolgo časa.

    Vlada se sploh ne zaveda, da je nas policiste s predlogom svojih ukrepov pripeljala na rob, ko bomo za svojo eksistenco primorani storiti marsikaj.

    Glede na dejstvo da se nobena vlada ne drži dogovorjenih sporazumov in enostransko posega v pravice zaposlenih sploh ne vem zakaj bi se sam držal 84. člena ZPol. Zakaj že???

    Če nas bodo rabili nas bodo pa še plačali!!!!

  5. veteranka says:

    Za gradbene barone se še tiste malenkostne kazni ne bodo nikoli uresničile.
    G. Gorenjak in g. Pleskovič, vidva imata platno in škarje v rokah, da nam skrojita boljše življenje.
    Začeti se mora pa res pri sodni veji oblasti.

  6. Ana says:

    matej, ja, zelo pomembno je, da je v javnem sektorju celotna plača prikazana! zavidam vam takšno plačo! v gospodarstvu pa (ne mislim, da vseh primerih) ni, ker sicer ni dovolj denarja za plače. težko pa verjamem, da je mogoče, da vidite samo manjše otroške dodatke in dražje vrtce?! kaj pa bolniške, porodniške, dopust za nego in varstvo otroka, pokojnine, možnost in višina kredita – vse to odvisno od uradne plačilne liste?!?

  7. Hinko MUROVEC says:

    Spoštovani pisec.
    Precej stvari je,s katerimi se strinjam,je pa tudi nekaj drugačnih,malo namerno pozabljenih in včasih vsaj proti koncu v zvezi z ” razdeljevanjem zemlje ” hudo podobnim zgodbi iz filma ” Moj ata socialistični kulak “.
    Zanima me nekaj, avtor navaja zadolževanje v zadnjih 3 letih po stopnji 2,5 miljarde € letno. Torej za 7,5 miljarde € v celotnem obdobju .Če drži podatek, da je bila Slovenija zadolžena 2008 za 39 miljard € potem tu nekaj ne štima.
    Po dostopnih podatkih je bil dolg Slovenije po letih v miljardah € nekako tak :
    31.12.2001 = 10,386 €
    31.12.2002 = 11,524 €
    31.12.2003 = 13,225 €
    31.12.2004 = 15,343 €
    31.12.2005 = 20,508 €
    31.12.2006 = 24,034 €
    31.12.2007 = 34,358 €

    31.12.2008 = 37, — €

    29.02.2012 = 42,209 €

    Po tem je, če upoštevam pridobljene javne podatke za leto 2004 – 2007 v treh letih tega obdobja bilo zadolževanje v višini – 19,015 miljarde € , ali povedano drugače – 6,34 na letni ravni. ???

    To me ob vseh produciranih trditvah čudi. Končno je to skoraj 3 X tnik tistega, kar se danes navaja kot krivdo za slab položaj države.

    Druga zadeva, ki me v tem času moti je ( to je nesporno greh prejšnje vlade ) nov Zakon o socialnih transferjih, če temu lahko tako rečemo. Ne da ni potreben, je bil dobesedno nujen, toda izvedba in formulacija posameznih določil je totalno zgrešena, stvar je izdelanja izrazito ” akademsko – foteljaško ” , brez vsakega občutka za sicer izjemno občutljivo področje.
    Pri sociali je nujno sicer postavih določene mejnike, ki so lahko oporna – startna točka pri določanju posamezne pravice, a bi morala imeti tudi uzakonjen določen manevrski prostor, ki bi omogočal socaijalni pristop k reševanju individualnih primerov in ne samo birokratsko pravnega.
    Primer, recimo, ko zaradi razlike od normativa za dosego neke pravice v višini 1 samega € , ki je celo izražen v vrednosti nekega neuporabnega zemljišča ta pravica odpade.
    Takih povsem neživljenskih primerov je s sprejetjem tega novega sistema ogromno.
    Kaj vse se je in se še dogaja okrog tega je škoda polemiziranja, je pa nujno ta sicer potreben zakon – ukrep resno dodelati, saj povzroča veliko več nepravilnosti kot prejšnji , ki je končno vseboval vse vzvode za preprečevanje zlorab. Bolj se je tu šlo očitno za način prikrivanja očitno nekih novih še ne poznanih malverzacij okrog prenašanja bremenitev – sredstev iz ZPIZ blagajne na blagajno menda MDDSZ . Sploh je okrog teh blagajn veliko megle in skoraj nobenega čistega računa.

    Moti me pa zelo samovolja pri poseganju v pravice upokojencev, povsem nesprejemljivo in v nadsproju z Ustavo RS ( če se zanjo sploh še kdo zmeni ) je dajanje naloga s strani ministra za finance ZPIZu glede zamika izplačila letnega dodatka.
    Upravičeno se sprašujem, če ni to dejansko trik in kupovanje časa za hinavsko potezo v tem času – maj, juni – sprejeti na tem področju nov zakon in s tem ukinit pravico do dodatka ter tako ne tega samo oklestiti, ampak ukiniti. Seveda je potrebno to očitno namero sedanje vlade prikriti in servirati šele zavito v celofan pravare revežev, ki se itak nimajo s čim boriti proti. To se mi zdi poceni.

    Sprašujem se, kako je možno, da je v blagajni ZPIZa taka luknja. Končno bi, če bi vplačeval za pokojnino 40 let po 200 € imel ob upokojitvi zagotovljenega 25 let po 350 € mesečno . Brez obresti in plemenitenja tega denarja, kar bi ob pametnem gospodarjenju sigurno občutno zvišalo ta znesek. Koliko ljudi po upokojitvi pri 60 letih še 25 let živi in umrje z 85 leti starosti ? Od delavcev zgaranih in izčrpanih malo kdo, drugo je birokratska kasta.

    Teh in podobnih zadev, ki jih nočete videti je veliko.

    Zakaj ne uporabi država ” obrnjenega dokaznega bremena ” in to resnično proti vsem, za katere celo vrabci vedo, da so prišli do svojega premoženja na sumljiv način ? Zakaj tega ne izvedete do VSEH , rdečih, črnih in kodrlajsastih. Končno je pokradenega toliko, da bi lahko zapolnili proračun če bi pobrali lopovom.
    Kaj je z DURSom, očitno je davčna v stanju obdavčit le stare mame in delavca, morda še kakšnega s.p. dalje njen interes po enakopravnosti ne sega.

    Imamo problem ZZZS kjer so si pod vodstvom Fakin & Čerin dejansko prilastili – uzurpirali vse pravice upravljanja in koriščenja denarja cca 2,4 miljarde € letno , kot, da je to neka privatna zavarovalnica in ne skupna – državna – naša last, z našim denarjem. In kot v posmeh vsemu nima država – vlada – ministrstvo nobenega vpliva ali moči nad njimi.
    Poglejte si vsebino Sodbe Ustavnega Sodišča – U – I – 125 / 97 Uradni list RS št. 51 /98 iz katere je jasno razvidno, da je v določenih primerih povsem nezakonito s strani ZZZS zlorabljana veljavna Zakonodaja, oziroma se kljub nezakonitosti uporabljajo namesto Zakonov , interni pravilniki , ki niso skladni in podrejeni veljavni Zakonodaji. Tako nezakonito stanje še vedno traja in nič ni videti, da bi Fakin & Čerin korporacija imela namen izpustiti iz rok ” molzno kravo ” blagajno ZZZS.

    Resno me zanima, kdaj bodo, če sploh kdaj odgovorni v tej državi znali in zmogle zaključit II. svetovno vojno ( trenutno je slabše kot 1945-50 leta ) , kdaj bo Zakon veljal tudi za tiste, ki so pokradli, kar je delavec zgradil po II. vojni. Ali zna kdo toliko razmišljat, da bi se zavedal dvojega : krava se molze pri gobcu. In če crkne krava, tudi skopuh, ki ji ni dal jesti nima mleka.

    Hvala in lep pozdrav.

  8. roman says:

    Popolnoma se strinjam s tem, kar je napisal Franci Pliberšek.
    Zmotilo me je pa pisanje Mateja, ko navaja, da mu država nekaj krade.
    Država nič ne krade. Država pač daje toliko, kolikor lahko. Ne vem, kdaj bo ljudem v JS jasno, da je pač možno dati toliko denarja, kot ga je na voljo in ne toliko, kot bi kdo želel in hotel.
    To je v gospodarstvu že davno jasno. Če ni priliva, ni plače. Tega v JS še niso doživeli in zato tako razmišljajo.
    V gospodarstvu je že dolgo znano, da lahko greš, če ti kaj ne paše. Enkrat mora biti to jasno tudi ljudem v JS. Če komu kaj ni prav, lahko gre in knjižico dobi po pošti. Ko je Matej napisal, da živijo z 2400, sem se zamislil. Ni veliko. Ampak tudi slabo ni.
    Poznam stotine ljudi, ki to številko samo sanjajo. Dobijo 500 EUR na mesec. In še kaj je najvažnejše. V JS je plača vedno na datum. Kak dan nazaj sem poslušal znance, ki so se med seboj spraševali, če jim bo šef še pred 1. majem dal plačo za marec. Nihče ni vedel, če plača bo ali ne. Delajo pa 9 ur na dan in vse sobote 6 ur.
    V JS se ni treba bati, če ti je otrok bolan ali si sam bolan. Pri nekaterih privatnikih enostavno nes smeš biti bolan. Poznam primer, ko je ženska želela imeti bolniško, ker je otrok zbolel in jo je šef vprašal, če hoče knjižico takoj ali po pošti.
    V glavnem se zaposlenim v JS sploh ne sanja kakšne privilegije imajo, ker so zaposleni v JS. Da ne omenjam, da sploh ne dobiš kredita, če delaš pri privat firmi, ker banke ne zaupajo in nihče ne jamči, da bo čez nekaj mesecev še delo in plača.
    Mimogrede smo tudi 5 članska družina in živimo s 1500 na mesec.
    Ne gre ravno super. Ampak tudi slabo ni in nismo ne lačni in ne goli in ne bosi. Poznam pa tudi take družine, ki živijo z manj, kot 1000 na mesec. Zato ne razumem, kako lahko nekdo, ki ima še vedno 2400 in vse ostale bonitete in privilegije, ki sem jih omenil, razlaga, da bo stavkal.
    Razumem, da nekdo stavka, ki ne dobi plačila za svoje delo. Da pa stavkajo tisti, ki jim gre še sorazmerno dobro, pa je absurd brez primere.
    Naj se enkrat v JS sprijaznijo s tem, da lahko gredo tudi na zavod za zaposlovanje in čez 6 mesecev bodo mogoče prejeli kakšnih 300 EUR za preživetje, kot jih tisoče drugih. Še vedno je itak preveč zaposlenih v JS in se sploh ne bo poznalo, če jih četrtina takoj gre na borzo.
    Če bo pa potreba pa naj država zaposli tiste, ki so sedaj na borzi.
    Veliko jih je, ki bodo srečni, da so po dolgem času dobili službo in bodo z veseljem delali in bodo učinkoviti in ne bodo razmišljali o stavki, kot sedaj tisti, ki jim gre predobro in so se prevzeli.

    Podpiram vlado in vse ukrepe, ki jih želi narediti, da bo končno enkrat Slovenija prišla na zeleno vejo.

    Gospod Vinko Gorenak, podpiram vas in želim, da vam uspe urediti zadeve.

    Roman