Število sporočil, ki jih prejemam na moj elektronski naslov je iz dneva v dan večje. Ljudje se name obračajo s takimi ali drugačnimi problemi. Trudim se, da bi vsem odgovoril in s pomočjo mojih sodelavcev mi za sedaj to tudi uspeva. Nekaterih sporočil sem še posebej vesel, zlasti s strani tistih, ki jih nisem srečal že več kot dve desetletji. Eno takih pisem z mojim odgovorom z dovoljenjem pošiljatelja brez osebnih podatkov tudi objavljam. Glasi se takole:

»Mogoče se me ne spomnite več, vendar ste mi v letih med 1980 in 1990 bili nadrejeni, ko ste službovali kot komandir Policijske postaje Celje.

Gospod Gorenak res moram povedati, da sem vas spoštoval kot svojega nadrejenega, predvsem iz razloga, ker ste vedno znali soditi in spoštovati človeka po delu in ne po videzu, to mi je ostalo v spominu in vidim, da ste takšen tudi ostal. Veseli me, da ste kandidiral na Ministrsko mesto in, da vam je tudi uspelo, ker še vedno verjamem, da ste pošten in deloven kot nekoč. S ponosom povem okolici, da ste mi nekoč bili nadrejeni in, da če bi v politiki bili vsi takšni bi bilo v naši državi sigurno boljše, ne pa tako kot je sedaj.

Zato v kolikor se srečava vam bom z veseljem segel v roko in vam čestital za dosedanje uspehe.

Lep pozdrav ……«

Moj odgovor pa je bil naslednji:

Spoštovani
Nobene potrebe ni po tem, da bi se mi predstavljal – še kako dobro se vas spomnim. Še več. Ko ste mi tam nekje leta 1992 razložil zakaj ste odšel iz policije, sem se zamislil nad šefi v policiji (razpored dela). Od takrat dalje pa vse do sedaj ta primer uporabljam na fakulteti kot primer kako se s policisti NE dela!! Seveda brez imena in priimka.
Vsekakor bom vesel, če se bova srečala. Če pa boste v LJ pa mi to javite v naprej, da planiram čas za srečanje. Pa še tole, ne vem če spremljate www.vinkogorenak.net – sprašujem, če vaše pismo lahko objavim seveda brez imena in priimka, ker mi tole pismo veliko pomeni.

In njegov odgovor:

Pozdravljen

Vesel sem, da se me spominjate in moram, povedati, da mi je še danes malo žal, da sem zapustil  to delovno mesto, vendar tako pač je…Bom vesel, če boste to objavili saj je bilo napisano resnično iskreno in iz vsega spoštovanja, vendar kot ste napisali bi prosil brez imena in priimka.

Verjamem, da boste s  svojim poštenim in požrtvovalnim delom dvignili ugled policije. Na delovnem mestu vas ne bom motil saj imate sigurno veliko dela in obveznosti, če vas bom pa kdaj srečal bom pa z veseljem pristopil in vas pozdravil. 

Lepo pozdravljeni.