Zjutraj sva se zbudila nekje v okoli Ulma, kar pomeni slabih 100 km od Munchna. Garminu sva tokrat “ukazala”, da naj naju ne pelje po avtocestah ampak po stranskih cestah. Do prvega večjega mesta oziroma vasi je nameril okoli 70 kilometrov in uro in pol vožnje, ki pa je bila lepa, saj sva se vozila po popolnoma stranskih cestah. V nekem mestu, imena ne vem več, na koncu te poti po stranskih cestah sva se drugič odpravila v navadno trgovino po osnovne stvari, ki jih potrebujeva. Nato pa naju je Garmin spet peljal po avtocesti mimo Munchna  proti Salzburgu, torej že v Avstrijo. Med Munchnom in Salzburgom je bila na cesti nepopisna gneča in namesto kako uro in pol sva se vozila... Preberi več»

Po zajtrku sva se odpravila na pot ob reki Ren. Tokrat sva se izognila avtceste in uživala ob panoramski vožnji. Opazovala sva ladijski promet po  Renu in si ogledala kar nekaj zanimivih mest ob poti. Zanimivi so bili tudi gradovi ob Renu, ki kot “vojščaki” bdijo nad reko in ladjami, ki plujejo po njej.  V Wiesbadnu sva se se ponovno  odločila za  avtocesto in pot nadaljevala v smeri Ulma. Avtodom sva ustavila v majnem kampu pri Dilingenu, približno 30 km nad Ulmom, kjer bova prenočila.    Read More →

Po zajtrku sva zapustila kamp v Amsterdamu in se odpravila v vasico Zaanse Schans. Preden sva odšla sva napolnila rezervoar vode. Pred recepcijo nama je mahal mlajšifant, ki je govoril slovensko. Povedal je da je iz Ljubljane. No to je bil drugi primer sodržavljana na najini poti. Vasica Zaanse Schans je res vredna ogleda saj prikazuje življenje Nizozemcev, njihovo delo mlinih na veter in tradicionalne obrti (izdelovanje cokel, sira, arašidovega olja, čipk in vsega drugega). Vasica leži okoli 20 kilometrov severno od Amsterdama. Po ogledu te vasice sva najin avtodom obrnila proti Sloveniji. Peljala sva se mimo Nijmegen-a do Wenla, kjer sva zapustila Nizozemsko in pot nadaljevala po Nemčiji... Preberi več»

Deveti dan dopusta sva se zbudila relativno pozno – okoli devete ure. Po pregledu internetnih novic in pošte, sva se odpravila s podzemno železnico v mesto Amsterdam. Po prihodu na glavno železniško postajo, ki je tudi glavna podzemna železniška postaja, sva bila začudena nad množico koles. Kot da bi bila pred kakimi 20. leti na Kitajskem kjer skoraj niso poznali avtomobilov. Res ogromno koles in na vsakem koraku tudi prostori za njihovo shranjevanje – priklenjevanje. Startala sva po zemljevidu nekakšen krog v centru mesta. Mesto je prepleteno s kanali in nadvozi nad njimi ki pa niso dvižni. Kakega osrednjega trga ali prostora skorajda nisva našla, vsaj v osrednjem delu... Preberi več»

Osmi dan dopusta sva se zbudila v kampu v okolici Antwerpna. Gre za zelo veliko industrijsko mesto v Belgiji, zato sva si rekla da tam ni kaj dosti za videti. Tudi kam ni bil kaj posebnega zato sva po zajtrku kar odšla. Po kakih 50 kilometrih naju je Garmin pripeljal preko Nizozemske meje, ki jo še opaziš ne, v kamp v mesto Delft. Parkirala sva zunaj kampa saj je bilo do mesta le kakih 15 minut hoje. Vreme je še kar kazalo, zato sva se odločila da greva peš v mesto. Mesto tako kot prejšnja prepleteno s kanali in dvižnimi mostovi pod katerimi plujejo ladje. Staro mestno jedro je zelo lepo z osrednjim trgom in mnogimi restavracijami. Eno sva tudi obiskala in naročila preprosto “tisto... Preberi več»

Sedmi dan dopusta sva se zbudila na obrobju Benetk, pa ne tistih pravih v Italiji ampak Severnih Benetk, tako poimenujejo kraj v Belgiji z imenom Brugge. Garmin je določil pot do prvega dobrega parkirnega prostora, kjer sva parkirala. Celo mesto Brugge je obkoljeno z vodnim kanalom, tako da se staro srednjeveško mestno jedro nahaja na sredini, toda tudi ta je prepredena z vodnimi kanali. Na glavnem kanalu okoli mesta dvigujejo mostove, tako da lahko pod njimi plujejo ladjice. Peš sva šla v mesto, kakih 15 minut do centra mesta. Tam sva popila kavici – kar dragi vsaka po 2,5 evra. Nato sva kupila karti za vožnjo s čolnom po kanalih mesta. Karta je stala 7,5 evra in za ta denar sva... Preberi več»

Šesti dan dopusta sva štartala iz kampa v Luxembourgu. Kljub temu, da sva bila tu dva dni sva plačala le borih 28 evrov. Zelo poceni kamp čeprav je bil najlepši do sedaj. Pot sva nadaljevala v smeri Bruslja. Irena se je po kakih 100 kilometrih OJUNAČILA in naenkrat rekla: ZAPELJI NA PARKIRNI PROSTOR BOM JAZ VOZILA. To se je tudi zgodilo. Res je avtodom enkrat “crknil” a drugi poskus je bil uspešen, peljala je kakih 30 kilometrov in to kar solidno, da nisem imel pripomb, nekajkrat sem sicer pripomnil naj vozi malo počasneje saj je začetnica v avtodomu. Kako minuto čez 12.00 uro sem nato sam pripeljal pred vrata kampa v bližini Bruslja. Garmin naju je pripeljal zanesljivo... Preberi več»

Peti dan dopusta sva se zbudila v kampu blizu Luxemborga v deževno jutro. Vremenska napoved sploh ni bila obetavna. Irena vstaja kako uro pred menoj (verjetno starost??). Po zajtrku in umivanju je vztrajala, da se odpraviva z avtobusom v mesto. Kupila je dve povratni karti in načrt mesta Luxembourg, tako da mi kljub mojemu nasprotovanjuu ni kaj dosti ostalo – moral sem se podrediti njeni želji. Peš sva odšla do kakih 500 metrov oddaljene avtobusne postaje in se  z avtobusom odpeljala na centralno mestno avtobusno postajo. Jasno –  oprema je bila topla oblačila ker je bilo mrzlo in seveda dežnik. Po prihodu na glavno avtobusno postajo sva se kar hitro orientirala in prehodila... Preberi več»

Četrti dan dopusta sva se zbudila v Strasbourgu v deževno jutro. Nameravala sva sicer peš ali z vlakom v mesto, kjer sva nameravala z ladjico prekrižariti stari del mestnega jedra. To bi bil sicer lep izlet a nama je dež prekrižan načrte. Garmin naju je zato popeljal do sedeža Sveta Evrope i n Evropskega parlamenta, kjer potekajo samo plenarna zasedanja. Parkirala sva kakih 300 metrov vstran in se peš napotila do sedeža Sveta Evrope v Evropskega parlamenta. Čudovite zgradbe. Ker se je pripravljala nevihta sva po kakih dveh urah kar pohitela do avtodoma in pot nadaljevala v smeri Luxembourga. Najin cilj je bil prav glavno mesto te male države to je Luxembourg. Toda že po kakih 30.... Preberi več»

Tretji dan dopusta sva nadaljevala pot iz okolice Ulma nekaj nad 200 kilometov do francoske meje. Pot je bila relativno povprečna in takoj za mejo sva prišla do mesta Strasbourg. Ime mesta zveni nemško čeprav je to že Francija, v mestu pa so lenarna zasedanja Evropskega parlamenta. Po kampiranju sva šla peš v staro mestno jedro, ki je zelo lepo. V kam, ki je zelo poceni – 18 evrov, sva povečerjala in zdaj greva počasi spat.    Read More →